Revija Reporter
Slovenija

Po umiritvi razmer v Posavju z begunci najbolj obremenjen Šentilj

Sonja Poznič Cvetko STA

29. okt. 2015 5:59 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Begunski val v Slovenijo se nadaljuje. Z novim sistemom oskrbe in registracije beguncev je država postopek pospešila, prehodov čez zeleno mejo v Rigoncah več ni. Najbolj obremenjena izstopna točka v Avstrijo ostaja Šentilj. Avstrijske oblasti zato načrtujejo postavitev nizke ograje na meji s Slovenijo, da bi lažje nadzirali vstop beguncev.

Prva dva včerajšnja vlaka sta iz Hrvaške v Dobovo pripeljala že ponoči. Po opravljenih osnovnih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi na železniškem mejnem prehodu so tujci prestopili na drug vlak in v spremstvu slovenskih policistov nadaljevali pot proti Šentilju, kjer so jih tudi registrirali.

Ta nov sistem, ki so ga testno izvedli v torek popoldne in danes ponovili, po oceni državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica deluje odlično. Skrajšali so postopek obravnave migrantov, razbremenili policiste, kriminaliste, pripadnike civilne zaščite, humanitarnih organizacij in prostovoljce.

Sprejemni centri na Brežiškem so se torej sprostili. Danes so jih po poročanju Televizije Slovenija obiskali predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije in razmere v centrih označili za ustrezne.

Sodelovanje s hrvaško stranjo je po besedah Šefica ustrezno in so z njim zadovoljni. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pa je v izjavi za medije na Šentilju pojasnila, da hrvaška stran prihode migrantov časovno najavlja, toda ni dogovora o številu oseb, ki bodo prišle čez mejo. Tako po njenih besedah takšen pretok informacij, kot je sedaj vzpostavljen s Hrvaško, slovenski strani "bistveno ne olajšuje situacije", glede na to, da neomejen pretok migrantov skozi Slovenijo ni mogoč.

V Šentilju, ki ga je obiskala, pa po ocenah ministrice sodelovanje na terenu poteka "izjemno dobro". Z avstrijskimi organi se dogovarjajo tako o številu beguncev kot o času prehajanja meje, je pojasnila. Kot je dejala, je v tem trenutku bistvenega pomena, da zagotovijo pretočnost, ki ne bi povzročila izrednih situacij na slovenskih vstopnih in izstopnih točkah.

Po podatkih Policijske uprave Maribor je trenutno v nastanitvenem centru v Šentilju še okoli 250 beguncev. Okoli 16.30 se je namreč od tam proti Avstriji odpravilo okoli 3300 migrantov.

Prav zaradi tega, ker begunci obidejo oz. prebijejo ograjo ter mimo policistov kar sami nadaljujejo pot proti Avstriji, avstrijske oblasti načrtujejo postavitev fizičnih preprek, ki bi takšno prehajanje onemogočile. Po besedah avstrijske notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner ne gre za zaprtje meje, temveč za ograjo, s katero bi omogočili urejen in nadzorovan vstop v državo, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Za zdaj na območju okoli Šentilja še ne postavljajo teh preprek. So pa avstrijski policisti zvečer z vozili zaprli cesto in mejni prehod, s čimer so migrantom preprečili prehod meje.

V preteklih dneh se je neuradno govorilo tudi o tem, da tudi Slovenija nakupuje ograje za na mejo. Šefic pravi, da po njegovih informacijah "ni nič kupljenega". Glede trase za morebitno postavitev ograje pa pravi, da imajo že več let določene kritične točke, sektorje, ki se jih nadzoruje.

O možnih ukrepih ob begunski krizi so danes govorili tudi na seji sveta za nacionalno varnost. Premier Miro Cerar je po srečanju pojasnil, da je tudi Slovenija pripravljena na meji s Hrvaško postaviti ograjo za obvladovanje toka migrantov, če bo to potrebno.

Kot Evropejec si sicer Cerar tega ne želi, a bo država vanj prisiljena, če se zaveze z nedeljskega mini vrha EU-Balkan ne bodo v zadostni meri uresničevale. Nabor ukrepov, ki jih bo treba sprejeti ob morebitnem neupoštevanju zavez, bo v četrtek tudi obravnavala vlada.

Seje sveta za nacionalno varnost se kljub vabilu ni odzval predsednik največje opozicijske stranke, SDS, Janez Janša. Kot je razloge pojasnil v javnem pismu Cerarju, so na dosedanjih sejah več njegovih predlogov preslišali ali zavrnili, zdaj pa jih povzemajo, prav tako so predstavniki vlade v javnosti zanikali nekatere informacije s sej, kar postavlja pod vprašaj kredibilnost visokih državnih funkcionarjev in dvom v verodostojnost institucij izvršilne oblasti.

Cerar se je na Janševo pismo zelo kritično odzval. Vsak, ki želi dobro Sloveniji, mora delovati skupaj z drugimi, je bil odločen predsednik vlade. Janši očita nedržavotvornost in da skuša vnesti razdor med Slovence.

Nič dolžan mu ni ostal Janša, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je Janševa generacija Slovenijo gradila, osamosvojila in jo ubranila, "vi pa jo sedaj zapravljate". Kasneje je zapisal še: "Nesposobni Miro Cerar nas bo očitno izločil iz schengna".

Do vlade so kritični tudi v stranki SLS. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so zgroženi nad pasivnostjo vlade, ki da ima že tedne v rokah vse vzvode, da konča slovensko in s tem tudi evropsko agonijo. V primeru "nadaljevanja neaktivnosti vlade" so napovedali začetek zbiranja podpisov za takojšnje zaprtje meje z ograjo.

Na pomoč slovenskim policistom je danes prišlo pet policistov iz Nemčije. Po besedah generalnega direktorja policije Marjana Fanka bodo imeli tuji policisti pri nas podobne naloge kot slovenski. Sicer pa je po njegovem mnenju pri sodelovanju tujih policistov pomembno predvsem to, da bodo videli razmere na terenu in te informacije sporočili v svoje države. To je priložnost, da Evropa spozna pravo stanje, je meni. Pri tem je opozoril, da se po Evropi širijo dezinformacije glede begunske krize, česar si po njegovem mnenju nihče ne želi.

Poleg policistov iz Avstrije in Nemčije, ki že delujejo v Sloveniji, pričakujejo še 20 čeških, 30 slovaških in 50 madžarskih policistov. Z Italijani se dogovarjajo o napotitvi 20 policistov, prav tako policiste pričakujejo iz Francije in Španije, Litve in Estonije, je povedal Šefic. V skladu z nedeljskim dogovorom na vrhu enajstih voditeljev EU in Zahodnega Balkana Slovenija v začetku prihodnjega tedna pričakuje 400 policistov iz drugih držav EU.

V pomoč pri reševanju begunske situacije je danes vključenih več kot 600 slovenskih vojakov, večina jih na zahtevo policije pomaga pri širšem varovanju državne meje. Ravno v teh dneh bi moral začeti veljati spremenjen zakon o obrambi, ki omogoča podelitev dodatnih pooblastil vojski, a so predstavniki Radia Študent v DZ vložili zbrane podpise za začetek referendumskega postopka. Bodo pa v petek za pomoč na terenu na voljo tudi uslužbenci mobilnih enot finančne uprave.

Slovenija sicer od Evropske komisije pričakuje tudi deset milijonov evrov, ki pa po besedah Šefica še niso nakazani.