Po rekordnem letu za slovenski turizem se v letu 2020 obeta deregulacija in svež denar

Izteka se še eno leto, ki se bo v zgodovino slovenskega turizma zapisalo kot rekordno. Država je sicer že lani dosegla dva cilja iz aktualne turistične strategije do leta 2021, in sicer od pet do 5,5 milijona turističnih obiskov ter med 16 in 18 milijonov turističnih prenočitev.

Vendar pa smo od osnovnega cilja, to je od 3,7 do štiri milijarde evrov prilivov od izvoza potovanj, še precej oddaljeni, je na Dnevih slovenskega turizma novembra ugotavljal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. "Potrebni so novi produkti visoke dodane vrednosti, vlaganja v razvoj in investicije, boljše upravljanje destinacij in vlaganja v javno infrastrukturo, svoje pa mora postoriti tudi država, predvsem na medresorski ravni," je poudaril takrat.

Slovenija želi torej s približno enakim številom gostov in ob skromnem povečanju prenočitev turistične prihodke povečati za milijardo evrov. Da bo ta naloga vse prej kot enostavna, se zavedajo vsi akterji.

Ministrstvo (znova) obljublja deregulacijo

Počivalšek je turističnemu sektorju že večkrat obljubil deregulacijo, a sektor te, kot je minister priznal na Dnevih slovenskega turizma, še ni dočakal. Nov poskus bo sledil v letu 2020. Za to leto namreč na ministrstvu napovedujejo posodobitev zakona o gostinstvu, vključno s podzakonskimi akti. "Naša prizadevanja pri pripravi novega zakona in podzakonskih aktov bodo v smeri iskanja poenostavitev, odpravljanja administrativnih ovir ter postavljanja novih modelov," so povedali za STA.

V tem sklopu bo spremenjen tudi pravilnik o delovnem času, tako da gostinci rednega obratovalnega časa ne bodo več sporočali na občino, saj je to po oceni ministrstva "nepotrebno in povzroča dodatno delo tako občinam kot gostincem". Obljubljajo tudi spremembe pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov, v katerem bodo implementirali nove standarde Hotelstars za prihodnje petletno obdobje.

Na podlagi turistične strategije bo medtem objavljeno javno naročilo za pripravo štirih individualnih krovnih načrtov oz. t. i. master planov za turistične makro destinacije za obdobje 2020-2030. Ti načrti naj bi vzpostavili in uskladili razvojne cilje makro destinacij, poskrbeli bodo za pravilen razvoj doživetij, obstoječih in prihodnjih načrtov za oblikovanje portfeljev produktov, opredelitev naložb v nastanitve, infrastrukturo in znamenitosti.

Denar za integralne turistične produkte in energetsko sanacijo

Izpolnjevanje ciljev bo država podprla tudi z razpisi. Tako je bil oktobra že objavljen razpis za dvig kompetenc vodilnih turističnih destinacij in razvoj turistične ponudbe v vodilnih turističnih destinacijah v letih 2020-2021 v vrednosti 5,48 milijonov evrov.

V pripravi pa so še trije javni razpisi za nepovratna sredstva, in sicer za nove integralne turistične produkte v višini treh milijone evrov, za energetsko sanacijo turističnih kapacitet in gostiln v vrednosti 21,5 milijonov evrov ter za energetsko sanacijo planinskih koč v višini pet milijonov evrov. Prav tako namerava ministrstvo s 105.000 evri podpreti uvajanje okoljskih znakov za turistične nastanitve.

V teku je posojilna shema SID banke za turistični sektor, težka 160 milijonov evrov. Do konca novembra je bilo sklenjenih osem kreditnih pogodb v skupni višini 32,6 milijonov evrov, pri čemer prejemniki sredstev investirajo v nakup in obnovo žičnic ter v izgradnjo, dograditev, nakup, prenovo ali obnovo nastanitvenih turističnih zmogljivosti.

Če bi upoštevali tudi potencialne projekte, je skupno dosežena že polovica razpoložljive vsote. "SID banka se tako konkretno dogovarja s 15 podjetji, tako v državni kot v zasebni lasti, katerih ocenjena vrednost predvidenih investicij znaša 96,7 milijonov evrov, povprečna vrednost turističnega projekta pa je šest milijonov evrov," so povedali na ministrstvu.

Deregulacije si želijo tudi v gostinstvu

Da za kakovostno izvajanje storitev potrebujejo primerne pogoje, opozarjajo tudi gostinci. "Še naprej bomo vztrajni, da skupaj z ostalimi deležniki in pristojnimi ministrstvi odpravimo nepotrebne administrativne in druge ovire iz preteklosti ter pripravimo teren za novo, sodobno, časom primerno gostinstvo," je na Dnevih slovenskega turizma opozoril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blaž Cvar.

Kuharjem so sicer v zadnjem času zlasti številni televizijski šovi dvignili ugled, opaža Davor Družinec, ki dela v šolskem hotelu Astoria na Bledu. Tudi slaščičarski poklic je bolj cenjen, medtem pa so še naprej zapostavljeni natakarji, opaža. "Nekateri delodajalci že vedo, kako pomembni so naši poklici, zato delavce tudi pošteno plačajo in nimajo težav s kadrom," je dejal ob robu letošnjega Gostinsko-turističnega zbora.

Družinec se je med drugim zavzel za posodobitev izobraževalnega sistema, obenem pa izpostavil pomen učiteljskega kadra. Iz šol pogosto pridejo informacije, da so mladi nezainteresirani in nemirni ter jih ni mogoče učiti. "Včasih je rešitev v tem, da jih moraš znati pritegniti na drugačen način," je dejal.

Nove hotelske sobe le v Ljubljani?

Turistična strategija predvideva tudi nove hotelske sobe, in sicer naj bi jih imela Slovenija do 2021 okoli 3500 več kot doslej. Kot so pojasnili na ministrstvu, naj bi bilo nekaj novih nastanitvenih zmogljivosti zgrajenih s pomočjo posojil SID banke, nekaj jih bi pridobili na osnovi javnega razpisa za energetsko sanacijo.

V Turizmu Ljubljana so spomnili, da je pri njih v načrtu gradnja treh novih hotelov in nadgradnja treh drugih, kar bi do leta 2022 pomenilo okoli 45-odstotno povečanje sedanjih zmogljivosti na 4100 hotelskih sob.

Direktor Hotela Betnava Vasja Ilešič je za STA ocenil, da se turistična strategija na področju hotelskih sob uresničuje. "A največ na območju Ljubljane. Vse ostale destinacije in regije zaostajamo," je opozoril. V decentralizaciji na področju novih hotelskih investicij vidi priložnost za ostale regije, destinacije in tudi državo.

Prestolnice so sicer povsod v svetu med najbolj obiskanimi mesti, tudi pri nas to ne preseneča, je ocenil Ilešič. Hkrati pa bi lahko po njegovi oceni več storili na promociji ostalih destinacij, tudi Slovenska turistična organizacija (STO). "Verjamem, da so tu še velike rezerve," je dejal.

Državo je Ilešič pohvalil za opravljeno delo pri spodbujanju investicij v turističnem sektorju. "Pogoji za investicije so boljši kot kadar koli poprej," je dejal. "Verjamem, da so to pravi koraki, ki lahko botrujejo k temu, da se bodo investitorji odločili še za več investicij," je dejal. Urediti pa je treba še postopke od ideje do realizacije. "Veliko je birokracije in papirologije, kar bo treba zmanjšati, da bomo še uspešnejši," je menil.

Pomemben igralec v turizmu je država, ki ima v lasti okoli 70 odstotkov hotelskih postelj pri nas. Počivalšek želi upravljanje in prestrukturiranje turističnih podjetij v državni lasti združiti pod streho Slovenskega državnega holdinga (SDH). A letni načrt upravljanja turizma, ki ga je pripravil SDH, že od julija čaka na potrditev vlade, pri čemer neuradno odprta ostaja predvsem vloga Družbe za upravljanje terjatev bank pri konsolidaciji in upravljanju turističnih naložb.