Socialni demokrati na 10. kongresu v Celju pričakujejo 294 delegatov, ki bodo izvolili novo vodstvo stranke ter člane kolektivnih organov predsedstva SD in nadzornega odbora stranke.
Volilni kongres bo potekal pod sloganom "Dobro za 100%", kar pomeni "dobro za vse". S tem želijo povedati, da morajo za ta cilj izkoristiti vse potenciale Slovenije, zato mora tudi SD od sebe dati 100 odstotkov moči.
Tako je v izjavi novinarjem včeraj cilj stranke pojasnil tudi Židan, ki kongres razume kot nov začetek. SD želi po njegovih besedah ponuditi državi skupen cilj. To je, da Slovenija postane ne le gospodarsko uspešna država, pač pa poleg tega tudi država, ki bo prijazna do vseh ljudi.
V nekaj letih od najmočnejše stranke do šestih poslancev
Židan je vodenje stranke za čas do kongresa prevzel po odstopu Lukšiča, ki se je lani po hudem porazu na majskih evropskih volitvah umaknil tudi iz vidnega strankarskega dogajanja. Od dolgoletnega predsednika SD Boruta Pahorja je sicer stranko prevzel junija leta 2012, vendar pa mu ni uspelo zaustaviti trenda padanja podpore SD.
Tudi Židanu je ostalo le malo časa, da SD po evropskih volitvah pobere do lanskih julijskih predčasnih volitev v DZ. Ob pojavu dveh novih strank, absolutne zmagovalke SMC in ZL, ki je dobila prav tako šest poslancev, je SD na levem političnem polu ostala z enim najslabših volilnih rezultatov v svoji zgodovini. Tako je od leta 2009, ko je bila najmočnejša politična sila v državi, pristala dejansko na svojem dnu.
Nekateri vidni člani SD so tedaj kljub slabemu izidu sicer izjavili, da bi lahko - z manj sreče - celo ostali pred parlamentarnimi vrati.
Se je pa SD toliko bolje odrezala na jesenskih lokalnih volitvah in med strankami zasedla drugo mesto, kljub temu, da se je tik pred volitvami soočala s turbulencami v svojih vrstah in odhodi nekaterih članov. Vidnejša razhajanja so bila zlasti na Obali.
Židan verjame, da bo SD na prihodnjih volitvah pomembno izboljšala rezultat in dosegla vsaj takšnega, kot na prejšnjih, ko je v parlamentu imela deset poslancev. Lahko pa so po njegovem mnenju tudi boljši. Javnomnenjska podpora je stranki od zadnjih volitev sicer nekoliko narasla in se zdaj giblje od osem do deset odstotkov, vendar pa se denimo padanje podpore največji parlamentarni stranki ne odraža prav občutno v krepitvi podpore SD, ki ima sicer trenutno dobrih 11.000 članov.
Vidni člani stranke verjamejo, da se lahko SD s pravo socialdemokratsko držo in utrjevanjem mreže tudi v večjih mestnih središčih zopet postavi na noge. A izpostavljajo, da morajo odgovoriti na ključna vprašanja.
Vodja poslanske skupine Matjaž Han je novinarjem povedal, da s kongresom pričakuje političen odgovor na vprašanje, kako dati odgovor neoliberalizmu in silnemu levemu populizmu v Sloveniji.
Za podpredsedniški mesti vidni člani stranke
Če bo prihodnost stranke, ki se je na predčasnih državnozborskih volitvah julija lani v parlament prebila le s šestimi poslanci, skoraj gotovo zaupana sedanjemu vodji Židanu, pa se zanimiv boj obeta za podpredsedniški mesti. Delegati bodo podpredsednika izbirali med ministrom za obrambo Jankom Vebrom ter županom Velenja in dosedanjim podpredsednikom stranke Bojanom Kontičem, za podpredsednico pa vnovič kandidirata evropska poslanka Tanja Fajon in nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš, sicer obe dosedanji podpredsednici. Doslej so sicer na kongresih delegati volili po dva podpredsednika in dve podpredsednici, odslej pa bodo imeli le po enega oz. eno.
Vidni članici SD sta moči pomerili že na evropskih volitvah, ko je Fajonova s preferenčnimi glasovi premagala nosilca liste in tedanjega predsednika stranke Lukšiča, Mojca Kleva Kekuš pa se je morala posloviti od Evropskega parlamenta.
Vidni člani stranke o favoritih v večini ne želijo ugibati, a naj bi po nekaterih ugibanjih več možnosti za izvolitev imela Fajonova in Kontič.
Vložitev kandidatur za funkcije in člane organov SD je z najmanj tretjino podpisov prisotnih delegatov sicer možna tudi na samem kongresu.
Jauševec se poslavlja
Po treh mandatih se z mesta glavnega tajnika stranke poslavlja Jauševec. "Trije mandati in skoraj deset let so za tako naporno funkcijo dovolj in pošteno je, da dam priložnost mlajšim," je novinarjem včeraj povedal Jauševec.
S tem je posredno tudi pojasnil, da njegovo podporo uživa mlajši kandidat za generalnega sekretarja, to je državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič. Ta je novinarjem pojasnil, da bo v primeru izvolitve odstopil s funkcije v vladi. Poleg njega za generalnega sekretarja kandidira še Branko Verdev.
Nepomembno pa ne bo niti, kdo bo imenovan za predsednika konference, ki je najvišji organ stranke med dvema kongresoma in skrbi za oblikovanje stališč do aktualnih zadev.
Glede na troje volitev v lanskem letu tudi ta stranka ni v zavidljivem finančnem položaju. Jauševec ni konkretno pojasnil številk, se je pa finančna slika, ki so jo od leta 2010 izboljševali, lani poslabšala.