Po dveh mesecih odpiranje vseh trgovin in prvih nastanitvenih obratov

Večina trgovin po državi je morala vrata zapreti s 16. marcem. Odprte so lahko ostale le živilske trgovine, lekarne, prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomoči, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, trafike in kioski, bencinski servisi, banke in pošte. Dovoljena je bila tudi dejavnost dostavnih služb, pa tudi vseh nujnih storitev za zagotavljanje javne varnosti in zdravja.

Možnost dostave je pomenila, da so odprte ostale spletne trgovine. A so mnoge od teh, zlasti tiste z živili, v naslednjih dneh klonile pod velikim navalom. Razpoložljivih terminov za dostavo ni bilo, artiklov ni bilo na voljo, občasno so se celo zrušila spletna mesta.

Na podlagi priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so naknadno omejili število ljudi, ki se lahko hkrati nahajajo v trgovini, določili zaščitne ukrepe, kot so nošenje obraznih pokrival in rokavic oz. razkuževanje rok ob obisku trgovin, določili minimalni delovni čas ter čas, ko so lahko nakupovale le ranljive skupine ljudi. Pogoje nakupovanja je sicer vlada s stroko večkrat spreminjala, in sicer glede na izkušnje iz prakse.

Skozi tedne je vlada postopoma širila tudi nabor trgovin, ki so lahko bile odprte, denimo trgovine s pasjo hrano, vrtni centri, trgovine z gradbenim materialom ter specializirane prodajalne za prodajo avtomobilov in koles. S 4. majem so lahko začele z obratovanjem vse prodajalne do velikosti 400 kvadratnih metrov, z izjemo tistih v nakupovalnih središčih.

Od ponedeljka pa omejitev za odprtje trgovin ne bo več - bodo pa še naprej veljali strogi higienski pogoji. Tako osebje kot kupci bodo morali v trgovinah nositi maske, vzdrževati najmanj 1,5 metra medsebojne razdalje ter razkuževati roke. V trgovinah z oblačili bo denimo za vsako stranko potrebno razkuževanje in prezračevanje kabine za pomerjanje, pomerjena oblačila, ki jih stranka ne bo kupila, pa bodo morale trgovine ločeno hraniti dva dni, preden bodo lahko šla spet v promet.

V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so sicer glede rezultatov panoge zelo zaskrbljeni. Prodaja v živilskih trgovinah, ki so bile lahko ves čas epidemije odprte, je po navedbah predsednice TZS Mariče Lah upadla za več kot 15 odstotkov. Tega do konca leta - tudi če bi se razmere popolnoma normalizirale, pa se zelo verjetno ne bodo - ne bodo mogli nadomestiti.

Še večji padec so zabeležile tehnične trgovine, ki prodajajo belo tehniko, pohištvo, gradbeni material in ki s 15 milijardami evrov prihodkov na leto ustvarijo okoli polovico vseh letnih prihodkov panoge. Poldrugi mesec so bile namreč zaprte.

Celotna panoga bo po izračunih Lahove letos ustvarila za šest do sedem milijard evrov manj prihodkov od siceršnjih 32 milijard evrov na leto. "To lahko pusti globoke posledice," je opozorila. Dodaten udarec bi po mnenju zbornice trgovine prizadel, če bi zaživele nekatere pobude, da bi trgovine ob nedeljah ostale zaprte.

Medtem ko so določene trgovine ves čas delovale, pa so turistični in gostinski obrati morali povsem zapreti vrata. Gostincem je sicer preostala možnost dostave hrane na dom, kar pa je bila za večino bolj slaba tolažba. Le malo bolje je bilo po 20. aprilu, ko je vlada dovolila osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih ob minimalnem stiku s potrošniki.

Nekaj več optimizma je v sektorju zavelo, ko je vlada s 4. majem dovolila strežbo na terasah in vrtovih gostinskih lokalov, čeprav je bilo kar nekaj negodovanja glede pogojev - ob ohranjanju medsebojne razdalje so denimo lahko za isto mizo sedeli le člani istega gospodinjstva, česar pa gostinci niso mogli preverjati. Tudi tu je vlada pogoje sproti spreminjala, glede na izkušnje iz prakse in ob umirjanju epidemije.

S ponedeljkom pa bodo gostinci svoje goste lahko povabili tudi v notranjost lokalov. Ob vstopu bodo sicer še vedno potrebne maske, ki jih bodo gostje lahko sneli le za čas, ko bodo sedeli za mizo. Gostinci bodo morali skrbeti tudi za higieno; iz svoje ponudbe naj bi med drugim izločili samopostrežni način ponujanja hrane in pijače, onemogočiti bodo morali dostop do otroških igral in revij. Jedilni pribor naj bi bil postrežen na način, ki onemogoča nezaščiten stik.

Nenazadnje pa bo lahko počasi oživel tudi turizem. Od ponedeljka namreč ostajajo zaprti le še namestitveni obrati nad 30 sob, tisti za potrebe zdraviliškega zdravljenja, wellness in fitnes centri, bazeni, vodne aktivnosti ter diskoteke in nočni klubi.

Nastanitvenim enotam NIJZ med drugim svetuje, naj prilagodijo delo na recepciji in ustrezno uredijo prostor za čakanje. Gostom naj bo na voljo razkužilo, ponudijo pa naj jim tudi maske. V sobah z več posteljami bodo lahko nameščeni le gostje iz istega gospodinjstva, ki bodo morali to izkazati ob prijavi. Prilagoditi bodo morali čiščenje in razkuževanje sob.

Delovati bodo lahko začele tudi turistične agencije, turistični vodniki in številni drugi ponudniki turističnih storitev.

Po oceni Slovenske turistične organizacije (STO) se turizmu letos obeta do 70-odstotni upad povpraševanja. Panoga bo ena tistih, ki ji bo vlada predvidoma namenila posebno pozornost pri pripravi tretjega paketa pomoči.