"Ta pomembna sprememba insolvenčnega zakona bo, če bo uveljavljena v praksi, omogočila hitro in učinkovito sistemsko razdolžitev slovenskega gospodarstva. V tem smislu gre za enega ključnih vladnih ukrepov za oživitev gospodarske rasti in s tem povezanega ohranjanja delovnih mest," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister Pličanič. Vlada DZ predlaga obravnavo po nujnem postopku.
Med rešitvami, ki so jih pripravili po večmesečnih usklajevanjih z različnimi deležniki, je izpostavil uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja, ki ga bodo lahko banke in dolžniki uporabili v primeru, ko bo dolžniku grozila insolventnost. To je bil eden glavnih ciljev zakona, preventivni postopek - da se vzroki za grozečo insolventnost odpravijo, je dejal minister.
S tovrstnim dogovorom med bankami in podjetji je povezano reševanje obstoja podjetij oz. njihovih zdravih jeder, reševanje podjetij pa pomeni tudi reševanje delovnih mest, je dodal.
Postopek preventivnega prestrukturiranja se bo lahko začel za velika in osrednje velika podjetja. Sporazum o finančnem prestrukturiranju bodo morali potrditi finančni upniki, ki imajo vsaj 75 odstotkov terjatev.
Predlog novele določa načelo absolutne prednosti pri poplačilu terjatev tudi v postopku prisilne poravnave. To se bo odrazilo pri oblikovanju razredov upnikov, pri pravilih o prenehanju korporacijskih pravic lastnikov in pri zmanjšanju osnovnega kapitala.
Večje pristojnosti upnikov se bodo med drugim odrazile v posebnih pravilih za prisilno poravnavo srednje velikih in velikih družb. Po novem bodo namreč postopek lahko predlagali upniki z vsaj 20 odstotki vseh finančnih terjatev, ki bodo lahko tudi predlagali načrt finančnega prestrukturiranja.
Njihov načrt bo imel prednost pred morebitnim načrtom, ki bi ga pripravil dolžnik. Načrt bo lahko predvidel tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Potrjen bo, če bo zanj glasovalo 60 odstotkov navadnih in 75 odstotkov zavarovanih upnikov. Upniki bodo lahko v določenih primerih tudi prevzeli vodenje družbe.
Načrt finančnega prestrukturiranja bo lahko predvideval izčlenitev zdravega jedra na novo družb. Pri tem bo možno na novo družbo prenesti zavarovani del terjatve, nezavarovani del zavarovane terjatve pa bo ostal na dolžniku. Nova družba ne bo odgovorna za dolgove dolžnika.
Novela bo črtala pogoj, da morajo biti v prisilni poravnavi navadne terjatve poplačane vsaj 50-odstotno v štirih letih. Pličanič je povedal, da je ta sprememba skladna s priporočili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter mednarodno primerljiva. Bo pa za zaščito malih upnikov uveden nov pogoj za sprejem prisilne poravnave, in sicer bo morala zanjo glasovati več kot polovica vseh upnikov.
Novost je predvidena tudi pri pogojih za insolventnost, in sicer bodo lahko delavci predlagali stečaj, če bo družba s plačilom pač zamujala dva meseca. Sedaj je ta rok tri mesece.
Pličanič je povedal, da so se namesto za dva zakona (novelo insolvenčnega zakona in zakon o sistemski razdolžitvi) odločili za širšo spremembo insolvenčnega zakona, ker so presodili, da je zaradi pravne varnosti, predvidljivosti in preprečevanja zlorab bolje vsa vprašanja urediti v enem zakonu.
Minister je poudaril, da bo sprejem novele le prvi korak - pomembna bo uveljavitev novih rešitev v praksi. Zato bo z Banko Slovenije, ministrstvom za finance in nekaterimi drugimi oblikoval skupino, ki bo bdela nad implementacijo zakona, in nove rešitve predstavil vsem, ki so povezanimi s temi postopki, torej bankam, sodnikom, stečajni upraviteljem in drugim.