Za neuspešnega kandidata za generalnega državnega tožilca Alexandra von Thurna Taxisa je Slovenija ciganska država. Možak je v pravniških krogih znan predvsem po vlaganju številnih in obenem težko razumljivih tožb, v katerih ne manjka krepkih zapisov na račun Slovenije kot nepravne države.
Po njegovem naj bi "ciganskost" Slovenije dokazovala ne le »regulacija ustave, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom«, temveč kar celotna zakonodaja, »za katero naj bi bilo javno znano, da jo večinoma pišejo nestrokovne ženske«. Morda se je prav zato odločil, da bo kandidiral za generalnega državnega tožilca ter tako končno vzpostavil red. A žal je njegov poskus spodletel. Svojo kandidaturo na razpisno prosto mesto generalnega državnega tožilca je namreč vložil prepozno, zato je ministrstvo za pravosodje zavrnilo njegovo kandidaturo. To ga še vedno ni ustavilo, saj je zoper Republiko Slovenijo sprožil ustavni spor. Tako je o njegovi prepozno vloženi kandidaturi odločalo Upravno sodišče Republike Slovenije ter nato razsodilo, da se tožba Alexandra von Thurna Taxisa zavrže.Kot je razvidno iz obrazložitve Upravnega sodišča, ki nam je poslalo sklep, pri čemer je bilo ime vlagatelja von Thurna Taxisa prekrito, je ministrstvo za pravosodje, ki zastopa Republiko Slovenijo, Alexandra von Thurna Taxisa v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorilo, da je zoper sklep dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve sklepa, sicer se prijave, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, ali pa tiste, ki niso bile popolne v skladu z zakonom o sodniški službi (4. odstavek 15. člena), zavržejo. Alexandru von Thurnu Taxisu je bil sklep ministrstva za pravosodje vročen 14. decembra lani, von Thurn Taxis pa je prevzem sklepa o zavrženju potrdil s podpisom. Rok za vložitev pritožbe se je torej iztekel z 22. decembrom, zato je upravno sodišče tožbo, ki je bila vložena šele 27. decembra 2010, torej pet dni po zahtevanem roku, upravičeno zavrglo.
Za dodatno pojasnilo smo zaprosili ministrstvo za pravosodje, to pa je v odgovoru zapisalo, »da je prijavo Alexandra von Thurna Taxisa na mesto generalnega državnega tožilca zavrglo, saj je bila oddana 2. decembra 2010, to je po izteku razpisnega roka, ki je bil 29. novembra 2010. Alexander von Thurn Taxis je nato vložil tožbo na Upravo sodišče RS. Ministrstvo za pravosodje je 17. januarja 2011 prejelo sklep Upravnega sodišča RS, s katerim je Upravno sodišče RS zavrglo tožbo stranke Alexandra von Thurna Taxisa v zvezi s prijavo na razpis za mesto generalnega državnega tožilca.Iz sklepa izhaja, da je zoper ta sklep možno v 15 dneh vložiti pritožbo.« Kot je torej razvidno tako iz sklepa Upravnega sodišča kot tudi iz odgovora ministrstva za pravosodje, je Alexander von Thurn Taxis zamudil rok kar v obeh primerih.
Na vprašanje, ali nas lahko seznanijo s kronologijo razpisov ministrstva za notranje zadeve, na katere se je doslej prijavil g. Alexander von Thurn Taxis, na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da se je Alexander von Thurn Taxis na ministrstvu za pravosodje prijavil samo na razpis za generalnega državnega tožilca, ni jim pa znano, na katere razpise se je prijavil na ministrstvu za notranje zadeve.
Zdi se skoraj neverjetno, da pravzaprav skoraj nihče ne ve, kdo v resnici sploh je Alexander von Thurn Taxis, ki naj bi mu uspelo ustaviti postopek izbire novega generalnega tožilca. Tako smo najprej poklicali Alexandra von Thurna Taxisa, ki ima na Dunajski v Ljubljani registrirano podjetje Thurn Taxis mednarodni prevajalci K. D. Podjetje naj bi bilo registrirano za prevajanje in tolmačenje, sicer pa se lastnik podjetja Alexander Thurn Taxis na svojih uradnih dopisih z grbom in celo vodnim žigom predstavlja kot strokovni odvetnik za davčno, ustavno in civilno pravo; tak naj bi bil nemški poklicni naziv v prevodu.
Ko smo Alexandra von Thurna Taxisa vprašali, čemu se je sploh odločil, da kandidira za generalnega državnega tožilca, nam ni hotel odgovoriti, temveč je v pogovoru, ki je mešanica slovenskega in hrvaškega ter deloma nemškega jezika, ves čas poudarjal, kako v Sloveniji sploh ne deluje pravna država. Prav tako je ostalo brez odgovora naše vprašanje, ali je v resnici plemiškega rodu ali pa si je le spremenil svoje ime. Prav zato smo na ministrstvo za notranje zadeve naslovili vprašanje, ali bi bilo mogoče, da bi nekdo v Sloveniji lahko uporabljal plemiški naziv, četudi ne bi bil plemiškega rodu, in ali bi se v tem primeru lahko zgodilo, da bi plemiška rodbina zahtevala prepoved imena? Obenem nas je seveda zanimalo, ali je v Sloveniji doslej že bila kakšna prepoved neresnične uporabe plemiškega naziva.
Iz ministrstva za notranje zadeve so nas obvestili, da plemiški naziv ni sestavni del osebnega imena, zato se v Sloveniji kot tak ne uporablja: »Lahko se uporablja kot del osebnega imena (npr. Von Wendt, Von Rupnik ipd.), vendar se v takem primeru naziv šteje kot priimek (oz. kot eden izmed dveh priimkov) in ne kot plemiški naziv ter se skladno s slovenskim pravopisom zapisuje z veliko začetnico. Primera, da bi kakšna plemiška rodbina prepovedala uporabo imena, ne poznamo.«
Zanimivo je, da je ime Alexandra von Thurna Taxisa sicer dobro znano v pravniških krogih, prav tako so zanj slišali na sodiščih kot tudi na ministrstvu za pravosodje, saj pogosto vlaga izjemno težko razumljive tožbe, a nihče pravzaprav ne zna pojasniti, kako resničen je sploh njegov plemiški izvor, niti tega, ali si je za strokovne nazive pridobil ustrezno izobrazbo. Po naših informacijah je znano samo to, da je pred prihodom v Slovenijo živel v Nemčiji, da je bila v njegovi lasti stavba, v kateri je znana ljubljanska restavracija Štorklja, njegovo podjetje pa je opravljalo prevajalsko dejavnost tudi za Mestno občino Ljubljana.