»Spoštovani Predsednik Rusije g. Vladimir Putin! Veseli nas, da ste se odločili obiskati našo državo, a preden nas obiščete, vas želimo seznaniti z nekaterimi okoliščinami, dejstvi oziroma dogodki, ki se dogajajo v Sloveniji,« je zapisano v uvodu pisma, ki ga je mariborski Odbor 2015 za človekove pravice 6. julija poslal na naslov Ulica Ilinka 23, 103132 Moskva, v kabinet ruskega oligarha.
V pismu ga seznanijo s tem, da je bil o hujših kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin obveščen tudi njegov gostitelj, slovenski predsednik Borut Pahor, ki pa se po mnenju Odbora 2015 ne zmeni za te kršitve oziroma se nanje ni odzval. Zato so našteli nekaj najbolj očitnih kršitev, za katere menijo, da mora zanje izvedeti tudi ruski predsednik, še preden se bo na štiri oči srečal s Pahorjem.
»V Sloveniji smo priča zrežiranemu sodnemu procesu proti pravoslavnemu župniku Peranu Boškoviću, s katerim je država posegla v avtonomijo poslovanja te cerkve na Slovenskem. Boškoviću očitajo nepravilnosti pri vodenju srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani, čeprav je najvišji organ zagrebško-ljubljanske eparhije (škofije) ugotovil, da z njegovim delovanje cerkev ni bila v ničemer oškodovana. Pa vseeno državno tožilstvo na svojo roko nadaljuje pregonom župnika Boškovića,« so zapisali.
V ozadju tožilsko-sodniškega pregona paroha Perana Boškovića so predvsem politični razlogi, zato lahko govorimo o političnem pregonu, menijo v Odboru 2015. Po njihovem mnenju je nedopustno, da se nekdo vmešava v avtonomijo delovanja pravoslavne cerkve in s tem onemogoča vse, ki so z njo povezani. Pri tem Odbor 2015 Putina spomni tudi na primer nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je pravoslavni cerkvi v Sloveniji prodal zemljišče, na katerem naj bi zgradili novo svetišče. »Državno tožilstvo vztraja, da je Franc Kangler pravoslavni cerkvi zemljišče prodal nezakonito, čeprav je imel za to ustrezen sklep mestnega sveta, zemljišče pa je bilo prodano na osnovi javnega razpisa. Tudi v tem primeru je za Franca Kanglerja na voljo kopica razbremenilnih dokazov, ki so bili predstavljeni na sodišču, vendar pravosodni mlini vztrajajo pri nadaljnjem procesiranju.«
Pahor ve, pa se ne odzove
Odbor 2015 Putina tudi seznani z usodo nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je zaradi politične obsodbe v letu 2014 izgubil mandat v Državnem svetu Republike Slovenije, vendar mu tudi razveljavitev sodbe na vrhovnem sodišču, ki je ugotovilo, da sploh ne gre za kaznivo dejanje, ni vrnila mandata. O vseh kršitvah temeljnih človekovih pravic je Odbor 2015 seznanil vse pristojne organe in institucije v Sloveniji, vendar si »nihče ne upa odreagirati«. Zato Odbor 2015 Vladimirju Putinu: »Preden se boste srečali s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem, vas želimo opozoriti, da je ravno on tisti, ki neposredno nosi odgovornost za politični pregon ljudi, ki so želeli zagotoviti enako versko svobodo pravoslavcem v Sloveniji, kot jo imajo nekatere druge verske skupnosti, katoliki, evangeličani in muslimani. Zato se čutimo odgovorne, da Vas seznanimo s hujšimi kršitvami človekovih pravic v Sloveniji, še posebej v primeru pravoslavne cerkve. Očitno se s tem odgovorni naše države preveč ne obremenjujejo, zato se bodo brez kančka slabe vesti z Vami ponosno srečevali in rokovali!«
Odbor 2015 Putina spomni tudi na dejstvo, da z odkritim pravosodnim teptanjem pripadnikov pravoslavne cerkve sedanja oblast na široko odpira pot islamizaciji Slovenije: »Slovenska politika javno podpira izgradnjo mošeje v glavnem mestu Ljubljani, pa se za to nikogar ne preganja po sodiščih!«
Zato pa se preganja paroha (župnika) srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Perana Boškovića. Državno tožilstvo je »nasedlo« anonimni prijavi, ki jo je spisal nekdanji pravoslavni duhovnik Željko Lubarda, po kateri naj bi Peran Bošković v svoj žep »pospravil« denar vernikov, namenjen za postavitev kulturno-verskega objekta pri pravoslavni cerkvi v Ljubljani. Vodstvo pravoslavne cerkve je ugotovilo, da so obtožbe anonimneža, ki se je kmalu za tem tudi razkril v osebi Željka Lubarde, v celoti iz trte izvite, da cerkev kot ustanova ni bila v ničemer oškodovana, zato je tudi Perana Boškovića oprostila slehernih obtožb, vrnil se je na paroški položaj v Ljubljani. O tem je bilo obveščeno tudi državno tožilstvo v Sloveniji, vendar so tožilci ostali neomajni pri obtožnici, zato po koncu sodnih počitnic Boškovića čaka srečanje s sodniki. Željko Lubarda je sicer doživel drugačno usodo, za to si je verjetno tudi sam kriv. Premeščen je bil v Kočevje, od tam v Novo mesto, vmes je proti Srbski pravoslavni cerkvi vložil dve odškodninski tožbi, obe sta na ljubljanskem delovnem sodišču, na koncu je po sklepu zagrebško-ljubljanskega škofa ostal brez duhovniške službe. V zadnji odškodninski tožbi od nekdanjega delodajalca zahteva nekaj več kot 15 tisoč evrov.
Zanimivo, ko se je na sodišču znašel ljubljanski župan Zoran Janković, obtožen, da naj bi se še kot predsednik uprave Mercatorja osebno okoristil pri prodajnem centra v Nišu, je bila za tožilce dovolj izjava Mercatorjeve uprave, da pri tem družba ni bila oškodovana, in obtožnica proti Jankoviču je bila umaknjena. Država torej za sorodni zgodbi uporablja različne vatle. Morda tudi zato, ker ima Peran Boškovič pristnejše odnose s slovensko desnico? Tudi to v svojem pismu Putinu zapisal Odbor 2015.
Pribežali pred Turki, zdaj polmesec izpodriva križ
Srbska pravoslavna cerkev je v Sloveniji prisotna že šest stoletij. Prvi pravoslavni verniki so v Belo krajino pribežali pred turškimi osvajalci. Tedanje oblasti Vojvodine kranjske so jih uporabile kot obrambni ščit pred turškimi vpadi. Že takrat so si postavili štiri sakralne objekte v Bojancih in Miličih. Večji priliv srbskega oziroma pravoslavnega življa se je začel po razpadu Avstro-Ogrske in oblikovanju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ustanovljene so bile tri župnije, v Ljubljani, Celju in Mariboru, med obema vojnama so ta mesta dobila tudi pravoslavne cerkve. Skupaj je bilo pred drugo svetovno vojno v Sloveniji pet pravoslavnih župnij, poleg treh omenjenih še Bojanci, Marindol-Miliči in dve podružnici v Rogaški Slatini in na Golniku.
Med vojno so nacisti porušili pravoslavni cerkvi v Mariboru in Celju, komunistična oblast pa kapelici v Rogaški Slatini in na Golniku. Zaradi protikomunističnih stališč so povojne oblasti pregnale pravoslavnega župnika Bogdana Matkovića. Versko življenje pravoslavnih so takoj po vojni ohranjali ruski emigranti, ki so v naše kraje pribežali pred boljševistično revolucijo. Sredi šestdesetih let se je znova povečalo število pravoslavnih vernikov v Sloveniji, zaradi študija, sezonskih zaposlitev, vojaških prekomand je naraslo na kakih sto tisoč. Nastale so nove župnije v Kopru, Kranju, Novi Gorici, Novem mestu, Ajdovščini, Postojni, Kočevju, Ravnah na Koroškem in Litiji. Pri organiziranju verskega življenja pravoslavnih vernikov je sestrski cerkvi na pomoč priskočila tudi slovenska rimskokatoliška cerkev. Za verske obrede jim je streho nad glavo ponudila v svojih cerkvah, v Kopru je iz rimskokatoliške nastala pravoslavna cerkev, v Mariboru so poslovni objekt namenili za versko dejavnost. V krogih vodstva slovenske rimokatoliške cerkve in pravoslavne cerkve na Slovenskem ugotavljajo, da je lahko njuno sodelovanje zgled za druge države na Balkanu. Danes živi v Sloveniji približno 60 tisoč pravoslavnih vernikov.
V primeru mariborskih pravoslavnih vernikov, ki so imeli versko in duhovno dejavnost organizirano v poslovnih prostorih, je njihovi želji prisluhnilo vodstvo mariborske mestne občine s Francem Kanglerjem na čelu. Zadevo so obravnavali mestni svetniki, se strinjali s prodajo, zemljišče, primerno za gradnjo, je bilo na javni dražbi, Franc Kangler pa je dočakal še eno od obtožb s političnim nabojem.
Putin torej prihaja na obisk pod Vršič, celo na Žalah pri novem spomeniku naj bi se poklonil padlim ruskim vojakom. Z njim bo tudi drugi človek ruske pravoslavne cerkve, ki prav gotovo ne bo ostal ravnodušen nad vsebino pisanja Odbora 2015, ki je sicer ruskemu predsedniku zaželel prijetno bivanje v Sloveniji, obenem pa prosil, da Pahorja pobara, kaj se dogaja s teptanjem človekovih pravic pravoslavnim vernikom pri nas in kako na široko slovenska oblast odpira vrata islamizaciji države. Za to je občutljiv tudi Putin!