V Sloveniji se je za nošnjo nikaba doslej odločilo okoli petnajst žensk, med njimi komaj 15-deklica Bahrudina iz Ljubljane. Prepovedi nošenja oblačil nikab v Franciji in Belgiji, s katerim si muslimanske ženske popolnoma zakrijejo telo, zagotovo ne bodo upoštevale vse evropske države. To je potrdil zlasti primer Velike Britanije, kjer so se že sklicevali na »strpno družbo.« V Sloveniji je za zdaj še zatišje, a predvsem zato, da so ti primeri zelo redki.
Za nošenje burke (oblačilo nikab z odprtino za oči, prekrito z mrežico) se je Bahrudina, ime pomeni morje vere, odločila že lani, ko je končala šele osmi razred osnovne šole. Čeprav ni imela nobenih težav, saj so njeno drugačnost sprejeli vsi sošolci in učitelji, se je odločila, da bo v devetem razredu osnovne šole raje ostala doma. Težko si je predstavljala, da bi obiskovala šolo povsem zakrita, zato se je po dogovoru z ravnateljico in učitelji odločila, da bo opravljala le izpite. Te je končala letos in dosegla odličen uspeh. »Pripravljala sem se vse leto, pri učenju pa mi je delno pomagal oče, matematiko me je poučevala starejša prijateljica, ki je po poklicu matematik. Vse je potekalo zelo dobro, učitelji so me lepo sprejeli, « je povedala Bahrudina, ki je imela med izpiti zaradi lažje komunikacije razkrite tudi oči.
Strah pred nasiljem in pogledi
Kljub odličnemu uspehu Bahrudina letos ne bo nadaljevala šolanja, temveč se bo raje izobraževala doma, vse dokler ne bo dobila priložnosti za islamskih študij v Egiptu ali Savdski Arabiji. To se ne bo zgodilo tako kmalu, saj se zaveda, da je še premlada za odhod v tako oddaljene države. A tudi v tem primeru bi morala spoštovati prepoved o nošneju burke. Znano je namreč, da je ustavno sodišče v Egiptu še nedavno zavrnilo prošnjo študentov, da bi lahko študentke obiskovale predavanja na univerzi v nikabu; povsem enaka prepoved je bila sprejeta tudi v Siriji.
Bahrudina je rojena v Sloveniji, njena starša sta prišla k nam iz Bosne. Njihova številna družina, Bahrudina ima še dve sestri in mlajšega bratca, upošteva vero v vsakdanjem življenju, kljub temu je v njihovi družini edina, ki nosi burko. Tako mama kot njene sorodnice nosijo ruto, vendar ne vse. Njena nenavadna odločitev, da bo nosila burko, jih je sprva zelo presenetila, a so jo nato povsem podprli. Kadar je Bahrudina z domačimi, je oblečena v povsem vsakdanja oblačila, burko si nadene le v družbi nekaterih stricev in bratrancev 8pred bratom svoje mame in bratom svojega očeta je lahko odkrita)in kadar odide zdoma. V njej je bila že v trgovini in večjih nakupovalnih centrih, tudi pri zdravnici, zobozdravnici, na obisku pri babici in dedku v Bosni in Hercegovini, naš predlog, da bi se fotografirala v tem oblačilu, pa je zavrnila. Ob tem je zatrdila, da se nerada fotografira. Nikoli doslej ni imela nobenih slabih izkušenj, zvrstijo se morda le radovedni pogledi in vprašanja zdravnice ali kakšne policistke na mejnem prehodu, pred katero mora povedati, zakaj se je odločila za burke.
Tako kot drugim tudi nam pove, da je bila to povsem osebna odločitev, odločila se je potem, ko je brala dokaze v Islamskih knjigah, da je Bog zapovedal nošenje burke. Prepričana je, da je burka del nje in njenega življenja in da brez nje ne bi bila osebnost.
Tako kot člani njene družine petkrat na dan moli, bere Koran, sicer pa je njen dan povsem običajen. Poleg učenja nemščine in angleščine se v zadnjem času posveča arabščini, rada se ukvarja s športom. Ko teče po gozdu, kjer ni sprehajalcev, ali pa je na posestvu svojega deda v Bosni, kjer ima možnost igrati tenis in odbojko, je oblečena v športna oblačila. Plavanja ne pogreša, čeprav ima tudi to možnost, saj je v Bosni na voljo plaža, dostopna le ženskam. Ker ne posluša glasbe, ker naj bi bila v islamu prepovedana, ne hodi v diskoteke, prav tako ne v kino, doma pa se večkrat sreča s kakšno prijateljico.
Zdi se kar nekoliko nenavadno, da so jo novinarji spraševali, ali je že poročena, čeprav je še otrok. Bahrudina, ki v pogovoru deluje kot odrasla in samozavestna oseba, tudi na tako vprašanje odgovori brez zadržkov. Spoznavanje moža lahko po njenem prepričanju poteka le v skladu z islamskimi pravili; kdor jo bo želel spoznati, se bo moral najprej sestati z njenim očetom, nato bo prišla le v očetovi družbi. Oče je tudi v vsakdanjem življenju njen najpogostejši spremljevalec, saj se Bahrudina boji, da bi lahko nekdo, kadar gre zdoma, z njo fizično obračunal.
Sproščeno in zaščiteno
Zanimiva je tudi izkušnja 25-letne Sabine iz okolice Ljubljane, ki je v pogovoru za dnevnik Večer dejala, da je živela povsem običajno življenje mladega dekleta, dokler ni v diskoteki spoznala svojega moža Abdulaha, s katerim imata zdaj tri hčerke. Tako kot Bahrudina tudi Sabina, ki izhaja iz povsem podobne družine, ne jemlje burke kot prisile, temveč le kot odločitev ženske, da si zakrije telo in tako ohranja svojo čast. Povedala je, da se v nikabu (je hkrati tudi burka) počuti kot ženska, a tudi sproščeno in zaščiteno, ker se na njej ne pasejo moške oči.
Sabina in Bahrudina sta prepričani, da je za Evropo moteč islam, ne pa ženska v nikabu, zato se sprašujeta, kaj bodo evropske države sploh dosegle s prepovedjo nošenja nikaba oziroma burke. V Sloveniji doslej nista imela slabih izkušenj, za Sabino pa je bilo najbolj prijetno v postojnski porodnišnici, kjer zdravnik sploh ni stopil v sobo, dokler ni sestra preverila, ali ima na sebi nikab. Če bi Slovenija sprejela prepoved nošenja nikaba, bi to razumela kot izvajanje terorja nad žensko, kljub temu pa se ni pripravljena izseliti iz domovine. Drugače razmišlja Bahrudina, saj bi se v takem primeru raje izselila. Zanju trditev, da burka ni zapovedana v Koranu, temveč le naglavna ruta, ni sprejemljiva, pri čemer se Bahrudina sklicuje na stališče učenjakov z boljšimi dokazi, ki so trdili, da je po Koranu zapovedano zakritje obraza in dlani.
Enako stališče ima islamski aktivist, 21-letni študent računalništva in informatike Alim Hasanagić, ki je predstavnik Društva za promocijo islamske kulture. Hasanagić je tudi urednik spletne strani društva z naslovom Resnica-haq, izhaja pa iz družine, ki se je preselila na Jesenice iz Bosne, njegovi starši tudi danes ne živijo po islamu. Hasanagić je poročen, njegova žena nosi naglavno ruto.
VEČ V TISKANI IZDAJI
