Nadaljevanje obravnave v zadevi Patria se je premaknilo prav v vrh volilne kampanje. Le kdo bi še verjel v naključje? Janez Janša bo po zavrnjeni pritožbi (njegov odvetnik Franci Matoz se sicer ni pritožil) moral v ponedeljek vnovič sesti na klop največje sodne dvorane v Ljubljani. Višje sodišče v Ljubljani je ovrglo pritožbo obrambe na sklep okrajnega sodišča, ki je zavrnilo izločitev dokazov v zadevi Patria. Le zakaj je bilo treba čakati toliko časa na odločitev, če je razlog za zavrnitev formalen? Pritožba preprosto ni bila mogoča, na kar je opozarjal že odvetnik Ivan Črnkoviča, vendar mu je sodnica Barbara Klajnšek dala napačen pravni pouk, ki mu je sledil.
Sporni finski in avstrijski dokazi tako ostajajo v sodnem spisu. Sodnica Barbara Klajnšek je pritegnila mnenju dr. Katje Šugman Stubbs z ljubljanske pravne fakultete, ki je v članku Dokaz brez licence (Delo, 8. novembra) zapisala, da sodišče prosto presoja vsak dokaz posebej iz tujine in da jih ni treba izločevati, če so bili pridobljeni na Finskem kot veljavni. Sklicevala se je tudi na sodbo vrhovnega sodišča, ki posebej poudarja, da niso dovoljeni dokazi, pridobljeni v nasprotju s temeljnimi ustavnopravnimi in mednarodnopravnimi načeli. Odločbi Evropskega sodišča za človekove pravice (februar 2011), ki je v dveh primerih Finsko obsodila zaradi kršitve 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), njeno mnenje postavljata pod vprašaj. V enem primeru so pripadniki finske obmejne straže julija 2009 brez predhodne sodne odredbe opravili hišno preiskavo, v drugem pa so kriminalisti oktobra 2009 brez sodne odločbe preiskali pisarno odvetnice, ko so preiskovali določene poslovne posle njenega moža. Obe pritožnici sta bili tako prikrajšani za minimalno stopnjo varstva njunih pravic, do katerih sta upravičeni na temelju načel pravne države in vladavine prava.
V septembrski Pravni praksi je dr. Anže Erbežnik, predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, opozoril, da se mora dopustnost dokazov, pridobljenih v tujini, presojati tako z vidika kršitve EKČP (kot minimalnega standarda) kot tudi varovalk in zahtev nacionalne ustave, ki ima lahko višjega standarde kot omenjena konvencija. In standardi pri nas so glede posega v zasebnost dejansko višji.
Dr. Ljubo Bavcon je v več medijskih nastopih menil, da pri nas velja dokaz, pridobljen v tujini, razen če bi bil pridobljen denimo z mučenjem, s preslepitvijo, z izsiljevanjem ali s čim podobnim. Glede na mnenje evropskega sodišča in dr. Erbežnika, to ne drži. Vstop v tuje stanovanje brez odločbe sodišča pri nas pomeni kršitev človekovih pravic (po 36. členu Ustave). Isto velja za tajnost pisem in drugih občil (37. člen Ustave). Sodišče dokaze, pridobljene v Finski, ni izločilo iz kazenskega spisa. Bo odločitev v kazenski zadevi Patria, ki temelji na teh spornih dokazih, padla na Evropskem sodišču za človekove pravice?