Revija Reporter
Slovenija

Pasivna hiša za večje udobje in nizke stroške

M. M.

23. apr. 2018 9:48 Osveženo: 9:51 / 23. 4. 2018

Deli na:

Pasivna hiša v pariškem predmestju.

Profimedia

Hiša, ki kar najbolje izkoristi sončno energijo in notranje energetske vire, izguba toplote pa je minimalna – to je pasivna hiša, ki trenutno velja za energijsko najbolj optimalno varčno hišo. Koncept je v začetku devetdesetih razvil nemški gradbeni fizik dr. Wolfgang Feist, ki je leta 1991 v Darmstadtu postavil prvo tako hišo, danes pa po njegovih idejah gradijo po vsem svetu.

Z nizko energetsko porabo in skromnim dodatnim ogrevanjem ali hlajenjem je pasivna hiša ideal sodobne gradnje, občutno nižjih stroškov za ogrevanje in elektriko pa se ne bo branil noben lastnik. Namesto radiatorjev ali električnih peči naj bi hišo v najhladnejših dneh ogrevala prezračevalna naprava, poleti pa ni potrebna klimatska naprava. Prihranek energije je celo do 90-odstoten.

Ključ energetske optimizacije je izraba toplote sončnega sevanja skozi okna, zato je nadvse pomembna lega in orientacija hiše. Južno orientirane hiše omogočajo maksimalno izkoriščanje sončne energije tudi v zimskih dneh, kar lahko doprinese do 40 odstotkov v ogrevanju stavbe. Zaradi sonca naj bi pasivna hiša na južni strani imela čim večje steklene površine (posebej za pasivne hiše so razvili posebna okna z večslojno zasteklitvijo), v okolici hiše pa ne sme biti previsokih dreves (dovoljeni so listavci, ki poleti zagotavljajo senco, pozimi pa listje odpade), objektov ali terena, ki bi hišo zasenčili.

Pridobljena sončna energija se shranjuje v samih gradbenih materialih stavbe – za shranjevanje toplote so najboljši masivni materiali, denimo opeka, beton ali ilovica. Pomembna je tudi oblika hiše – ideal je kompaktna stavba s čim manj zunanjimi površinami. Pri gradnji se uporablja širok spekter izolacijskih sredstev, od umetne mineralne volne do slame, debelina toplotne izolacije hiše pa je odvisna od materialov. Posebna pozornosti pri gradnji se namenja zrakotesnosti in vetrni tesnosti zunanjega ovoja. Obvezno je kontrolirano prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka in filtri, ki zagotavljajo, da je zrak svež, in tako ni potrebe po pretiranem prezračevanju.