Člani ustavne komisije DZ naj bi tako po današnjem dogovoru vrha slovenske politike potrdili predlog sklepov strokovne skupine, ki se načeloma strinja z vladnim predlogom vnosa fiskalnega pravila v ustavo, a meni, da je ta v določenih delih neustrezen in zato potreben sprememb ter dopolnitev.
Poslanci naj bi nato najverjetneje še v sredo na plenarni seji DZ potrdili ta sklep in tako uradno začeli postopek spreminjanja 148. člena najvišjega pravnega akta v državi.
Predsednik vlade je poudaril, da začetek spreminjanja ustave še ne pomeni, da je doseženo soglasje tudi o končnem besedilu spremenjenega 148. člena ustave in o rešitvah izvedbenega zakona, ki ga bo DZ prav tako sprejemal z dvotretjinsko večino. Gre pa za prvi korak, ki je zelo pomemben, je dodal.
Ob tem pravi, da je ključno začetno soglasje o potrebi po uravnoteženih javnih financah, medtem ko potem ni potrebnih še pet let za usklajevanje vsebine spremembe ustave in izvedbenega zakona.
Janša je pomen vnosa fiskalnega pravila v ustavo, kar bi bilo treba v DZ po njegovem mnenju potrditi čim prej, najbolje še v tem mesecu, ponazoril s tremi točkami.
Kot prvo, fiskalno pravilo na ustavni ravni po njegovih besedah predstavlja temelj za trajnostni razvoj Slovenije brez nihanj in velikih kriz. Gre za stabilno okolje, ki koristi vsem v državi in v katerem je moč dolgoročno načrtovati razvoj, je prepričan predsednik vlade.
Kot drugo, v tem vidi signal države zunanjemu okolju, še posebej vlagateljem, da je Slovenija dolgoročno stabilno okolje. To bo po njegovih besedah znižalo ceno zadolževanja Slovenije, kar bo imelo neposredne pozitivne posledice na slovenske javne finance in bo ob tem vsaj nekoliko olajšalo tudi sprejemanje nujnih odločitev za uravnoteženje javnih financ.
Pri tem je spomnil, da bo Evropska komisija v začetku maja ocenjevala ukrepe za uravnoteženje javnih financ in reformna prizadevanja članic EU, ta ocena pa bo vsaj eno leto vplivala tudi na ocene bonitetnih hiš in na presojo vlagateljev o razmerah v Sloveniji.
Tudi zaradi čim prejšnjega pozitivnega signala Slovenije svetu so po Janševih besedah ključni roki pri spreminjanju ustave.
V zadnjih dneh so se pojavljala številna ugibanja, da se vladi in koaliciji z vnosom fiskalnega pravila v ustavo mudi predvsem zaradi omejevanja referendumov o fiskalnih vprašanjih.
Janša pravi, da vnos fiskalnega pravila v ustavo sicer ne pomeni prepovedi referenduma, gre pa za dodatno sidro za presojo ustavnega sodišča glede referendumov o zakonih, ki sledijo cilju fiskalnega pravila. Vseeno pa Janša v spremembi ustave ne vidi jamstva, da se bo moč referendumom o teh temah v prihodnje izogniti.
Premier vseeno ocenjuje, da bi bila najbolj logična pot, če bi DZ najprej potrdil spremembo ustave, nato pa sprejel še paket ukrepov za uravnoteženje javnih financ. Sindikati sicer že žugajo z zbiranjem podpisov za referendum o varčevalnih ukrepih, volivci pa jim sodeč po zadnjih javnomnenjskih anketah niso večinsko naklonjeni oziroma jih podpirajo delno.