Predsednika Danila Türka ob njegovem pompoznem obisku v Rimu ni sprejel papež Benedikt. Zaradi neprimerne kritike nuncija in zaradi neuresničenih obljub, ki jih je slovenska država dala Svetemu sedežu, predsednik Türk še dolgo ne bo videl papeževe zasebne knjižnice, kjer papež sprejema državnike najvišjega ranga. Pred tremi leti ga je sicer sprejel, a le ob robu splošne avdience.
Predsednika Danila Türka ob njegovem pompoznem obisku v Rimu ni sprejel papež Benedikt XVI., uradno tega Slovenija niti ni zaprosila. Pred tremi leti ga je sicer sprejel ob robu splošne avdience, toda ne v svoji zasebni knjižnici, kjer papež sprejema državnike najvišjega ranga. Po naših virih predsednik Türk še dolgo ne bo videl papeževe knjižnice zaradi neprimerne kritike nuncija in zaradi neuresničenih obljub, ki jih je slovenska država dala Svetemu sedežu.Prejšnji teden je večina slovenskih medijev zelo pompozno poročala o tridnevnem obisku slovenskega predsednika v Rimu, kjer so ga v predsedniški palači Kvirinal sprejeli z najvišjimi državniškimi častmi. Prvič so v Kvirinalu zaigrali slovensko himno, saj pred tem ni bilo državniškega obiska v tem rangu.
A vendarle je državniškemu obisku v Rimu manjkala pika na i, ki se ji reče sprejem pri Svetemu očetu. V predsednikovem uradu odgovarjajo, da »ob tokratnem obisku v Italiji, ki je potekal na najvišji, državniški ravni (takšnih obiskov je zelo malo), obisk Vatikana ni bil predviden, in to tudi ni v skladu z diplomatsko prakso ob obiskih na takšni ravni.«
Obisk pri papežu je prestiž
Poznavalci razmer se takemu odgovoru čudijo. Kadar tuji državniki uradno obiščejo Rim, jih običajno sprejme tudi papež. Ko se je ameriški predsednik Barracka Obama udeležil srečanja voditeljev skupine osmih gospodarskih držav G8 v L'Aquili julija 2009, ga je v Rimu gostil italijanski premier Silvo Berlusconi, hkrati pa ga je v svoji knjižnici v Vatikanu sprejel tudi papež Benedikt XVI.
Podobno je decembra istega leta ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ko je obiskal predsednika Giorgia Napolitana in premierja Berlusconija, sprejel tudi sveti Oče. Dve leti prej, ko je Rim obiskal ruski premier Vladimir Putin, sta ga sprejela predsednik Giorgio Napolitano in takratni premier Romano Prodi, nato še papež. Takrat je tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy prvič obiskal papeža, hkrati pa tudi italijanskega premierja in predsednika. Nazadnje je bil Sarkozy v papeževi knjižnici oktobra lani, ko je papežu pojasnjeval zaplet z Romi.
Slovenski predsednik Danilo Türk je prvič obiskal Vatikan 6. februarja 2008, ko se je udeležil kosila z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom, ki ga je priredil v čast njemu kot novemu predsedniku države, ki je bila predsedujoča članica EU. Za njegov sprejem pri papežu, ki je potekal približno 15 minut, se je morala slovenska diplomacija zelo potruditi, za kar je bil še posebej zaslužen takratni slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Ivan Rebernik, ki je imel v vatikanskih krogih več kot odlične zveze – v primerjavi s sedanjo veleposlanic Majo Marijo Lovrenčič Svetek, ki je imela težave že z nastopom te funkcije.
Toda po naših informacijah je Benedikt XVI. Türka sprejel ob robu splošne avdience, ne v svoji zasebni knjižnici, kjer običajno sprejema državnike najvišjega ranga. V svoji knjižnici je Njegova svetost sprejela tudi prejšnjega slovenskega premierja Janeza Janšo, ki ga je obiskal tri mesece prej. Mimogrede, tudi Janša se je med takratnim obiskom na Apeninskem polotoku srečal tudi z italijanskim premierjem Prodijem.
Podobno je v svoji knjižnici prejšnji papež Janez Pavel II. sprejel Janševega predhodnika Toneta Ropa in njegovo ženo Jadranko, potem ko sta slovenski premier in državni tajnik Angelo Sodano izmenjala ratifikacijski listini sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, s čimer je začel tudi veljati tako imenovani vatikanski sporazum. Ni pa zabeleženo, da bi Rop takrat obiskal tudi italijanskega premierja.
VEČ V TISKANI IZDAJI