Panika je bila odveč, bolnik v UKC nima ebole

Analizo prvih paralelnih vzorcev, ki so jih prejeli danes dopoldne, so opravili na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Ker v tej fazi bolezni še ni mogoče potrditi, saj še niso izraženi vsi njeni znaki, primer obravnavajo kot sum na ebolo, dokončno pa bodo sum lahko ovrgli v prihodnjih dneh.

Omenjeno osebo, ki je po prihodu z območja Zahodne Afrike, kjer je še razširjena ebola, zbolela za vročinsko boleznijo, so na ljubljanski infekcijski kliniki sprejeli v sredo pozno zvečer. Dokler suma ne ovržejo, primer obravnavajo kot da gre za ebolo, je na popoldanski novinarski konferenci pojasnil predstojnik infekcijske klinike Franc Strle.

Vročina po prihodu z območja Afrike bi bila sicer lahko tudi znak številnih drugih bolezni, kot so malarija, denga, hepatitis ali tifus, lahko gre tudi za gripo ali kak drug virus.

Pri obravnavi takih bolnikov morajo biti po Strletovih besedah pozorni na to, da bolniku čim bolj pomagajo, prav tako pa morajo paziti, da čim bolj zmanjšajo možnost, da se morebitna bolezen ne bi širila. Kot je pojasnila Tatjana Lejko Zupanc z infekcijske klinike, je bolnik fizično ločen od drugih, zato je skrb, da bi z njim v stik prišel drug bolnik ali obiskovalec, odveč, osebje pa k bolniku prihaja z osebno zaščitno opremo. Virus ebole se po Strletovih pojasnilih sicer prenaša predvsem kapljično, kapljice imajo domet do okoli enega metra, zato je razmeroma malo možnosti za okužbo.

O bolnikovih osebnih podatkih Strle podrobneje ni govoril, pojasnil je le, da je zbolel v času možne inkubacije za to bolezen, in zanikal, da bi šlo za zdravstveno delavko.

Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Za bolezen so značilni povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah in drugi nespecifični simptomi. Pozneje imajo lahko nekateri bolniki obilne notranje in zunanje krvavitve ter večorgansko odpoved. Pri postavitvi suma na to bolezen je pomemben podatek, da se je oseba nahajala na ogroženem območju in da ima značilne klinične simptome in znake.

Najhujši izbruh bolezni se je začel decembra 2013 na zahodu Afrike. Epidemija, ki je najbolj prizadela Liberijo, Sierro Leone in Gvinejo, še vedno ni končana. Okužilo se je okrog 25.000 ljudi, umrlo jih je več kot 10.000. V zadnjih mesecih sicer število na novo okuženih iz tedna v teden pada. Da razglasijo, da v državi ni več ebole, mora preteči dvakratna inkubacijska doba, 42 dni, od zadnjega potrjenega primera okužbe.