»Pandemonij« v Mariboru

Za razliko od Ljubljane, kjer je shod potekal mirno, so v Mariboru izbruhnili številni spopadi med militantnim delom protestnikov in policijo, ki je uporabila solzivec. Protestniki so metali granitne kocke, z baklami so skoraj zažgali mariborsko mestno hišo. Priprtih je bilo približno 60 oseb, je poročal reporter Jutarnjega lista iz štajerske prestolnice.

Kot navaja zagrebški časnik, so se protesti iz Maribora razširili tudi na druga slovenske mesta, tarče protestnikov pa so vsi - vlada, opozicija, župani, sodišča, ki ne uspevajo kaznovati kriminalcev in tajkunov, sindikati in celoten establishment, ki je privilegiran v primerjavi z ostalimi državljani.

Ključni problem so državne banke, ki so posojila dajale na podlagi političnih kriterijev, poudarja časnik v ločenem prispevku o gospodarskih razlogih za vrsto protestov v Sloveniji. Navaja izjave šefa IMF za Slovenijo Antonia Spilimberga, ki je dejal, da banke kopičijo izgube, pridobitev novih posojil pa je za podjetnike primerljiva z glavnim dobitkom na loteriji.

Množičen bojkot nedeljskih predsedniških volitev, ki se jih je udeležilo komaj 40 odstotkov volivcev, govori o globokem slovenskem razočaranju nad politiko in politično elito, morda pa kaže tudi na dejstvo, da se bo razplet slovenske krize vendarle dogajal zunaj institucionalnih političnih struktur, pa ocenjuje reški Novi list.

Navaja, da so protestniki v Ljubljani nasprotovali "perestrojki" in varčevalnim ukrepom premiera Janeza Janše in novega predsednika Boruta Pahorja ter so zahtevali tako odstop predsednika vlade kot župana Zorana Jankovića. Časnik napoveduje, da se bo val protestov v Sloveniji nadaljeval.

Večernji list ocenjuje, da so bili ponedeljkovi protesti manj dramatični kot tisti prejšnji teden. Izpostavlja tudi, da so slovenski policisti dobili za 20 odstotkov višje plače ter da so na proteste simbolično prišle tudi njihove matere.