Novembrska anketa Dela o odnosu javnosti do političnih strank, vlade in parlamenta kaže občuten padec podpore strankam vladne koalicije. Največji vladni stranki SD je podpora od zadnjega merjenja Dela upadla za 5,8 odstotne točke, kolikor znaša tudi tokratna razlika med SD in vodilnim SDS. Prejšnji mesec je bila ta le 0,9 odstotne točke.
Socialni demokrati so v tokratni anketi prejeli drugo najslabšo oceno letošnjega leta; tako šibko podporo so po navedbah Dela v SDS imeli le še dvakrat od julija 2009. Podpora je v tokratnem merjenju javnega mnenja upadla več strankam: podpora SDS je z 21,9 odstotka upadla na 21 odstotkov, podpora DeSUS je z oktobrskih 13,6 odstotka padla na 12,7 odstotka, podpora SLS s 5,6 odstotka na 4,2 odstotka, podpora Zaresa pa s 5,2 na 2,8 odstotka. Tudi zunajparlamentarni NSi je podpora padla s štirih odstotkov na 2,6 odstotka.V tokratnem merjenju javnega mnenja sta pridobili le SNS (z oktobrskih 4,6 odstotka na 8,4 odstotka) ter LDS (s 5,9 odstotka na šest odstotkov). Posledica padca podpore je bistveno zmanjšanje razlike v podpori med strankami koalicije in opozicije, ki zdaj znaša le še 3,1 odstotne točke v korist prvih, prejšnji mesec pa je bila 13,6 odstotne točke, ugotavlja Delo.
Ti glasovi se najverjetneje selijo med tiste, ki se ne bi udeležili volitev. Njihovo število se je namreč povečalo za toliko, kolikor je SD izgubila. Občutno se je povečalo število tistih, ki so odgovorili, da ne vedo, koga bi volili (z oktobrskih 6,5 odstotka na 8,7 odstotka) ter tistih, ki se volitev ne bi udeležili (z oktobrskih 10 odstotkov na 15,7 odstotka).
Po oktobrskem porastu ocene dela vlade je ta v novembrskem merjenju spet nižja in je po aprilu, ko je vlada prejela oceno 2,29, tokratna ocena 2,36 druga najslabša. Zelo je naraslo število negativnih glasov, saj je vladi kar 66 odstotkov anketiranih dalo negativno oceno. Enako slaba je tudi ocena dela državnega zbora; povprečna ocena je upadla z 2,62 na 2,47, pri čemer so poslanci prejeli kar 65,6 odstotka negativnih glasov. Tudi za parlament je to ena najslabših ocen.
Na lestvici priljubljenosti politikov še vedno vodi predsednik republike Danilo Türk (oktobra 3,67, tokrat 3,73). Sledi mu evropski komisar Janez Potočnik (oktobra 3,40, tokrat 3,47), ki je z drugega na tretje mesto izrinil Karla Erjavca (oktobra 3,41, tokrat 3,35).
Ljubljanski župan Zoran Janković se je utrdil na četrtem mestu (oktobra 3,38, tokrat 3,24). Popularnost rase tudi obrambni ministrici Ljubici Jelušič (oktobra 3,05, tokrat 3,13), ki je na petem mestu zamenjala premiera Boruta Pahorja. Ta je izgubil največ mest in je s petega padel na enajsto mesto (oktobra 3,12, tokrat 2,98).
Ta mesec sta se po izboru anketirancev na lestvico uvrstila ministra Gregor Golobič in Igor Lukšič, a sta prejela najslabši oceni, zato ju bosta že naslednji mesec zamenjala Dorjan Marušič in Darja Radić, ki je bila na lestvici priljubljenosti že oktobra.
Anketiranje po telefonu je med 8. in 11. novembrom za uredništvo Dela na reprezentativnem vzorcu 704 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.