Čeprav je Borut Pahor zmagovalec volitev, v prvem povolilnem tednu ni videti, kdo vodi oziroma bi vodil novo vlado. Kot javna podoba se pred nami pojavlja slika triumvirata levih prvakov in ne predsednika Socialnih demokratov kot mandatarja. Milan Kučan, ki se je obdal z Zoranom Jankovićem, se je na volilni dan umaknil v tujino, kot nekakšna vladna podpredsednika oziroma sivi eminenci pa se napovedujeta Gregor Golobič in Mitja Gaspari. Pahor se je tudi po volitvah primoran,a ne brez patetike, zaklinjati: »Ravnal bom po svoji vest in tako, kot je dobro za državo.«
Po prejšnjih volitvah je takratni predsednik upokojenske stranke dejal, da »zdaj Janša tala«, v prvih dnevih po volitvah pa to ni tako jasno. Zato je s »talanjem« pohitel marsikateri drugorazredni politik in mnenjski voditelj. Nič čudnega, da se je glede na to vročico oglasil kar predsednik republike Danilo Türk, saj je najprej on na vrsti, da podeli mandatarstvo.Medtem ko čakamo, da Pahor, kot je obljubljal, prevzame odgovornost za spremembe, ne manjka dobronamernežev, ki se vsepovprek z različnimi izjavami in nasveti ukvarjajo z Janševo dediščino. Bolj ali manj revanšistično nastavljajo, odstavljajo, sestavljajo, popravljajo številne krivice Janševe vlade, se pripravljajo na odškodnine, iščejo drugega za mandatarja … Nekateri še vedno dvomijo o Pahorjevi pristojnosti oziroma ali ima vse potrebne lastnosti za predsednika vlade in še vedno omenjajo Janeza Potočnika. Pahor, ki rad spomni, da se je dvignil iz dvoodstotne javnomnenjske podpore po volitvah leta 1996, na dvome in pomisleke o botrih, ki ga vodijo iz ozadja, odgovarja: »Ne bom žalosten, če bo ostalo pri tem, da se me podcenjuje. Naj kar ostane pri tem.«
Prva »akcija« Golobiča in Pahorja
Ali bo Golobič Pahorja pripeljal žejnega čez vodo? Pomenljivo je bilo takojšnje licitiranje z Golobičem kot podpredsednikom vlade, ki bi po vzoru Mitja Gasparija usklajeval nekaj negospodarskih ministrstev. Gaspari bi bil sicer odgovoren za koordinacijo gospodarsko-socialnih reform. Zanimivo je, da je podpredsednik SD Igor Lukšič šele po tej javni licitaciji z Golobičem opozoril na to, da naj bi vlada ne imela podpredsednika, ker bi bila ta funkcija lahko ustavno sporna, kajti ustava govori le o predsedniku vlade in ministrih. Gasparijeva kandidatura za podpredsednika vlade je bila obelodanjena že pred osmimi meseci, pa se nihče (in tudi Lukšič ne) niso spomnili, da bi bilo to (morda) neustavno. Funkcija podpredsednika je postala sporna šele, ko se je začelo omenjati Golobiča.
Ko je na zadnjih Trenjih, v katerih je nastopila celotna verjetna nova koalicija (vprašljiv je SLS, vendar je pomenljivo, da se je Pahor najprej sestal z Bojanom Šrotom in šele dan pozneje s Karlom Erjavcem), Pahor dejal, da je svojim sodelavcem naložil, naj proučijo, kako bi zmanjšali sejnine članov nadzornih svetov. To je bila velika volilna (plakatna) tema Zares. Takojšnje gostobesedno pojasnjevanje Golobiča je pokazalo, na katerem zelniku je zrasla Pahorjeva prva »akcija«.
VEČ V TISKANI IZDAJI
