Pahorjev tajkunski dvojec iz Pivovarne Laško

Dokler ima prvi pivovar Dušan Zorko zveze pri Pahorju, mu banke reprogramirajo astronomski dolg 450 milijonov evrov. Za toliko je zadolžena Skupina Pivovarna Laško, vrednost nekaterih njenih družb pa je dramatično padla. Za kulisami in v navezi s Pahorjevo vlado skušajo Laščani zmanjšati svoje breme, pri čemer jih ovirajo interesi vladajoče politike, ki Dela noče prepustiti neobvladljivemu lastniku.

Zgodba o razdolževanju izjemno zadolžene Skupine Pivovarna Laško ni ekonomska, ampak predvsem politična. Tako v Pivovarni Laško kot v njeni največji upnici NLB, ima zadnjo besedo vlada, enako velja pri prodaji Mercatorja za kritje dolgov in normalno poslovanje.

Zaradi v krizi nasedlega poskusa menedžerskega prevzema Pivovarne Laško in družb v njeni skupini s strani razvpitega tajkuna Boška Šrota, se v skupini zdaj soočajo z astronomsko visokim dolgom v višini okoli 450 milijonov evrov. Od tega pride na Pivovarno Laško skoraj 270 milijonov, na Pivovarno Union pa 145 milijonov evrov. Okoli 300 milijonov evrov je kratkoročnih kreditov, ki so kot mlinski kamni pri poslovanju in razvoju Pivovarne Laško; največji del kreditov je pri NLB v večinski državni lasti.

Pivovarji na čelu s predsednikom uprave Dušanom Zorkom (po odstopu Roberta Šege je v upravi le še Gorazd Lukman) so zato prisiljeni prodajati svoje naložbe; letos načrtujejo prodajo svojega dela Mercatorja, Dela in Fructala, s čimer želijo dolg do konca leta znižati na vzdržnih 160 milijonov. V kakšnem položaju so zdaj, je Zorko pojasnil v nedavnem pogovoru za Delo: Pivovarna Laško, d. d., je imela lani 80 milijonov evrov prometa, dosegla je 11 milijonov dobička iz poslovanja, toda plačala kar 13 milijonov evrov obresti.

Čakajoč soglasje za Večer
Med odprodajo deležev oziroma družb Mercator, Delo in Fructal niso uvrstili prodaje Pivovarne Union, kar je po eni strani logično, saj sodi v njihov core business, torej osrednjo dejavnost, toda za Union se je pred časom že zanimal privatizacijski tajkun Igor Lah, menda celo s podporo ministra za finance Franca Križaniča. Daleč največji ekonomski podvig je prodaja 23,3-odstotnega deleža Mercatorja, največjega slovenskega trgovca, s čimer bi Pivovarna Laško glede na prispele ponudbe lahko zaslužila do tudi več kot 200 milijonov evrov, o interesih in političnih konotacijah v zvezi s tem pa kasneje.

Kronološko prva je (bila) nameravana prodaja medijske hiše Delo, pod katere okrilje sodijo trije do štirih največji slovenski dnevniki; Delo, Slovenske novice in Večer. Večer je primer zase, saj ga je Delo dolžno prodati zaradi znane odločbe Urada za varstvo konkurence (UVK) septembra 2009, da Delov 79-odstotni delež v Večeru ni v skladu s pravili konkurence, ki omejujejo medijsko koncentracijo.

Predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli se je že junija lani s soglasjem vodstva Pivovarne Laško odločil za prodajo deleža v Večeru najboljšemu ponudniku, prekmurski družbi 3Lan, za 9,25 milijona evrov. Nedavno je dal za ta posel dovoljenje tudi UVK. Počakati je treba še na dovoljenje ministrstva za kulturo pod vodstvom Majde Širca, ki pa po zakonu nima veliko možnosti za to, da morda ne bi izdala soglasja.

Hladna prha za Delo
Za Delo je Pivovarna Laško kupce z javnim razpisom povabila k oddaji ponudb že novembra lani, prispele so tri ponudbe; ponudbe švedske medijske korporacije Bonnier (ta ima v lasti časnik Finance), švicarske založniške hiše Ringier in konzorcija treh tujih posameznikov. Višina ponudb je bila menda za vodilne v Pivovarni Laško hladna prha, zgolj od devet do 15 milijonov evrov. Pred leti je še veljalo, da je časopisna hiša Delo vredna sto ali več milijonov evrov.

Banka Hypo Alpe-Adria je še lani za 58-milijonsko posojilo, odobreno pivovarjem, sprejela kot zavarovanje delnice Dela, kar je bil z današnjega vidika očitno zelo slab posel. Vprašanje je, ali niso bile ob ekonomski vprašljivosti posla v ozadju spet obljubljene kakšne politične koncesije v medijski hiši, tokrat stranki LDS. Nič čudnega, da sta Hypo Alpe-Adria in Pivovarna Laško prejšnji mesec dosegli »načelni sporazum o reprogramiranju« 58 milijonov evrov težkega posojila, kaj drugega banki, če ne želi dodatno slabiti kreditnega portfelja, tudi ne preostane.

Čeprav je hitra prodaja Dela, d. d., nedvomno v ekonomskem interesu Pivovarne Laško, je hkrati v političnem primežu. Po NLB, Banke Celje in Kada jo obvladuje sedanja vlada, ki ne bo dopustila prodaje »politično nepreverjenemu« lastniku. Edina politično nezanimiva prodaja Pivovarne Laško tako ostaja Fructal, za katerega si želijo Laščani iztržiti vsaj 40 milijonov evrov. Zanj to ajdovsko družbo naj bi se zanimal italijanski San Benedetto.

VEČ V TISKANI IZDAJI