Pahorjev posvet o prihodnosti Slovenije: Evropa mora bolj prisluhniti ljudem

Kot je uvodoma poudaril Pahor, gre pri njegovi pobudi za poskus definiranja take dolgoročne politike Slovenije, da bi lahko sooblikovali evropsko prihodnost. Predsednik države sicer gledano črno-belo vidi dve glavni alternativi evropske prihodnosti. Na eni strani je po njegovem zelo globoka politična unija, na drugi strani pa zaton evropske ideje.

Po mnenju Pahorja je prav, da se Evropa politično poglobi, in "bistveno, da je Slovenija zraven". A po njegovem bo pri tem pomembno tudi, kdo bo sposoben. Če se Slovenija ne bo razvijala, morda želja ne bo dovolj, je opozoril.

Žiga Turk, ki je bil tri leta generalni sekretar Skupine za razmislek o prihodnosti EU, je poudaril, da je tudi njihova skupina prišla do zaključka "reforme ali zaton". Sicer pa se Turk ni vprašal le, ali je v Evropi dovolj Slovenije, ampak tudi, ali je v Sloveniji dovolj Evrope. Opozoril je tudi na nevarnost "spogledovanja z iskanjem zunanjega sovražnika v institucijah EU".

Evropski poslanec Jelko Kacin (LDS/Alde) meni, da elementi, ki se vzpostavljajo na evropski ravni, vodijo do poglabljanja EU. Po njegovem bo imela EU leta 2030 med drugim 34 ali 36 članic, ameriški trg bo naš skupni trg, EU pa bo imela skupne evropske obveznice. Izpostavil je, da v globalnem svetu ni prostora za samozadostnost malih držav.

Profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Marjan Svetličič je menil, da se Evropa veliko preveč ukvarja s pisanjem dokumentov, ki se potem ne izvajajo. Potrebovali bi dokument, v katerem bi bili izpostavljena temeljna načela. Ta bi EU na dolgi rok držal skupaj, institucijam pa bo zagotovil potrebno prilagodljivost, je menil.

Do EU pa je bil kritičen sociolog in politolog Rudi Rizman, ki med drugim meni, da je Bruselj del problema in ne del rešitve. "Doslej se je EU razvijala predvsem zahvaljujoč pobudam, iniciativam od zgoraj," je opozoril in dodal, da se je pri tem "pozabilo na evropskega državljana, na iniciativo od spodaj".

Kapital in politika po besedah Rizmana "razpolagata z zelo veliko močjo, a z majhno, skoraj ničelno legitimnostjo". Pobude ljudi, ki so tudi na ulicah izrazili svojo skepso in kritiko delovanja EU, pa nosijo s sabo veliko moralno in politično legitimnost. Ta gibanja zaenkrat še nimajo velike politične moči, "a nemoč se lahko že jutri sprevrže v moč", je opozoril.

Odhajajoči predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič je na to odgovoril z opominom, da so sam proces oblikovanja EU vodile politične elite. Če bi takrat vprašali ljudi, če so za to, bi po njegovem ta ideja padla v Franciji, Nemčiji in povsod drugod. "Vizija je potrebna," je prepričan.

Dekan Fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj je zavrnil Pahorjevi dve alternativi prihodnosti Evrope ter se zavzel za tretjo možnost, za zvezo suverenih nacionalnih držav. Podobno je evropski poslanec Ivo Vajgl (Zares/Alde) izrazil naklonjenost povrnitve k regionalnemu kontekstu v Evropi in ne federalizmu.

Evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D) je menila, da bi se morala EU osredotočiti na eno ali dve točki, za kateri bi jasno prepoznala, da lahko na njih sodelujejo vse suverene države članice. Posvarila pa je pred porastom nacionalizma in populizma po vsej Evropi, ki bi lahko po evropskih volitvah prihodnje leto pošteno premešal karte v Evropskem parlamentu.

Članica upravnega odbora Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo Jana Kolar pa je menila, da si "nihče ne more privoščiti, da bi ideja o Evropi propadla". V primerjavi s situacijo v Jugoslaviji je izpostavila, da v Jugoslaviji nismo imeli nobene bistvene možnosti soodločati, kakšno skupno državo bomo imeli. "Upam, da se to v Evropi ne bo zgodilo," je dodala.

Sogovorniki so opozarjali tudi na problem odtujenosti Evrope od državljanov. "Za večino ljudi je Evropa nekaj abstraktnega," je menil programski direktor Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 Mitja Čander. Evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš (SD/S&D) se je strinjala, da še "nismo dosegli Evrope državljanov". Kacin pa je menil, da mi ne živimo EU, ampak živimo ob EU, zato jo državljani doživljajo kot nekaj oddaljenega.

Profesor mariborske Pravne fakultete Jurij Toplak je ob tem izpostavil, da bi morali pri nas "res verjeti v načela in vrednote EU". Opozoril je, da veliko govorimo o skupnem trgu, tujih vlaganjih in prosti konkurenci, a v praksi vedno ščitimo svoja podjetja. "Dolgoročno si s tem škodimo," je opozoril in dodal, da se ta praksa z gospodarstva sedaj širi tudi na druga področja, npr. na šolstvo.

Pomemben del razprave pa se je osredotočil tudi na delovanje Slovenije znotraj EU. Evropski poslanec Lojze Peterle (NSi/EPP) je menil, da je slovenska kriza deloma ali predvsem povzročena s tem, da nismo v celoti sprejeli načel in pravil, h katerim smo se zavezali z vstopom v EU, pa tudi tistih, ki smo jih že sami sooblikovali. Po njegovem potrebujemo jasno opredelitev sedanje pozicije, saj je to nujno za doseganje ciljev.

Tudi predsednik odbora DZ za zadeve EU Jožef Horvat je mnenja, da moramo narediti inventuro skoraj desetletnega članstva Slovenije v EU, da bi lažje in pravilno usmerili naš pogled do 2030. Sicer pa je menil, da v Sloveniji "ne razumemo povsem delovanja EU in zaradi tega ne izkoristimo vseh potencialov, ki nam jih unija nudi".

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (SDS/EPP) se je vprašala, kakšna je sploh naša identiteta ter kako nas v Evropi vidijo, ter pozvala k iskanju niš na področjih, kot je zdravje. Dragan Mihailović z Inštituta Jožef Stefan pa je opozoril, da so države v Evropi, ki so največ vlagale v znanje in raziskovanje, najhitreje izšle iz krize in ta povezava velja tudi za Slovenijo.

Teolog in slavist Peter Kovačič Peršin je menil, da bi morala Slovenija, če bi želela sproščeno vstopiti v prihodnost, najprej rešiti vprašanje preteklosti. Turk pa je spomnil na zgodovino velikih koalicij v številnih evropskih državah ter se vprašal, kaj bi lahko bila boljša podlaga za prihodnjih 50 let konstruktivne tekme med desnico in levico kot to, da bi obe skupaj Slovenijo popeljali iz krize.