Pahor zadovoljen z dosežki vlade

Premier Borut Pahor je zadovoljen z odločitvijo vlade, da določi prioritete do konca mandata. "To moramo še preveriti s politično večino v državnem zboru, toda s tistim, kar smo doslej dosegli, sem zadovoljen. To ni bilo ukvarjanje s samim seboj, ampak s problemi države, njenih ljudi," je danes po seji vlade zatrdil Pahor.

Ukrepi vlade so po Pahorjevih besedah usmerjeni v dosego zastavljenega cilja, torej povečanja konkurenčnosti in z njim povezane socialne povezanosti. Kot poudarja, morajo biti ukrepi načrtovani in v fazi odločanja tudi v času pred morebitnim referendumom o pokojninski reformi.

"Zame je razumno tveganje, če vlada kljub možnosti, da pride do referenduma, načrtuje in izvaja vse druge prioritetne ukrepe, ne glede na njihovo nepopularnost," je dejal premier. Po njegovih besedah ne bi bilo prav, da bi vlada ob morebitnem referendumu pritisnila na zavoro. "Treba je narediti tisto, kar je prav, potem pa bilanco opravljenih nalog prepustiti v presojo ljudem," je dodal.

Pokojninska reforma bi bila po Pahorjevih besedah poleg arbitražnega sporazuma sicer izjemen rezultat.

Nad rezultati anket, ki vladi kažejo zelo nizko podporo, Pahor ni presenečen in pravi, da je to napovedal že v svojem inavguralnem govoru. Pojasnjuje, da izvajajo politiko, ki mora biti opravljena, da se izvlečemo iz krize. Gre za ukrepe, ki vznemirjajo sedaj eno, sedaj drugo skupino. A, kot dodaja, delajo naprej, saj so prepričani, da delajo prav.

"Ker smo spremenili toliko stvari, ki so se nabrale v času tranzicije, ker smo iz predalov povlekli toliko okostnjakov, ker smo stopili na prste mnogim lobijem in omrežjem, so se zganili mnogi kapitalski, politični in drugi vplivi, ki so poskušali zamajati zaupanje v to vlado," je še dejal.

Pahor se je dotaknil še drugih aktualnih tem in med drugim povedal, da je skupini ministrov do prihodnje seje vlade naložil pripravo predlogov za spremembe insolvenčne zakonodaje, ki naj bo napisana razmeram primerno. V Sloveniji po njegovih besedah namreč prihaja do hitrega prestrukturiranja gospodarstva, zato je potreben nov, že četrti poseg v insolvenčno zakonodajo.

Trenj med direktorjem Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjanom Žugljem in guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem premier ne želi komentirati. Vlada se po Pahorjevih besedah ne bo vtikala v delo neodvisnih institucij, karkoli pa se bo s tem v zvezi zgodilo, pa mora biti, kot je poudaril, transparentno in razumljivo.

Tudi razmer v Novi Ljubljanski banki (NLB) premier ni želel podrobneje komentirati, dejal je le, da mora imeti Slovenija dobro banko. Po njegovih besedah pri tem ni ključno vprašanje lastnine, temveč vprašanje proizvodov banke, ali so ti zanimivi in ali imamo močno banko, v kateri ima Slovenija svoj delež, ali ne. "Pričakujem, da bosta uprava in nadzorni svet NLB izvajala vse aktivnosti, da bo banka postala regionalni igralec," je še povedal.