Vlada se bo danes najverjetneje odločila za ustavno presojo arbitražnega sporazuma, poleg tega naj podprla tudi razpis posvetovalnega referenduma, je napovedal premier Pahor. Ocenil je tudi, da sta v času krize socialna varnost in konkurenčnost enako pomembni.
Kot je v drevišnjem pogovoru za TV Slovenija dejal predsednik vlade Borut Pahor, se nagiba v smeri, da bi vlada predlog arbitražnega sporazuma s Hrvaško glede načina določitve meje še pred odločanjem v državnem zboru dala v presojo ustavnemu sodišču. Skoraj prepričan je namreč, da bi to v nasprotnem primeru storil kdo drug.
Najverjetneje bo vlada na torkovi seji, na kateri bo odločala tudi o morebitni slovenski enostranski izjavi kot odgovoru na hrvaško, podprla tudi razpis predhodnega posvetovalnega referenduma. Ob tem je premier poudaril, da sam ne rabi niti referenduma niti presoje ustavnega sodišča, da bi s svojih ramen prevalil tako subjektivno kot objektivno odgovornost za sporazum, saj jo, kot je še enkrat poudaril, v celoti prevzema.
Pahor je še pojasnil, da bo vprašanje na referendumu volivce najverjetneje spraševalo, če se strinjajo s tem, da državni zbor ratificira sporazum, ki sta ga v Stockholmu podpisala predsednik slovenske vlade in predsednica hrvaške vlade.
Pahor medtem ni želel napovedati, ali se bo vlada odločila tudi za enostransko izjavo kot odgovor na hrvaško izjavo o neprejudiciranju. Je pa znova poudaril, da hrvaška izjava, ki je niso podpisale niti ZDA niti švedsko predsedstvo EU, nima pravne veljave.
"Mi smo v pogajanjih ubranili nemogoče", to je, da je naloga arbitražnega sodišča, da določi stik Slovenije z odprtim morjem, je poudaril Pahor. Kot je še pojasnil Pahor, ki je tudi vztrajal, da sporazum govori o teritorialnem stiku Slovenije z odprtim morjem, je izraz "junction" v sporazumu predlagala slovenska stran, "da bi se izognili sleherni dilemi", medtem ko je bil tam najprej izraz "territorial contact".
Glede časovnice je premier dejal, da je bilo za dosego sporazuma treba nekaj žrtvovati, in najmanj naj bi Slovenijo pri tem stala časovnica. Kot je še poudaril, pa bo med podpisom hrvaške pristopne pogodbe z EU in ratifikacijo pogodbe v slovenskem državnem zboru minilo toliko časa, kolikor bo želel DZ.
Glede vloge ZDA pri dosegi sporazuma, je premier dejal, da je ameriška diplomacija posredovala na njegovo željo in prošnjo, tako pa se je po tehtanju med ZDA in Vatikanom odločil konec junija. Kot je poudaril, ZDA niso nikoli vsiljevale odločitev in so se držale sklenjenih dogovorov.
Na gospodarskem področju je Pahor izpostavil, da je vlada v prvem letu mandata sprejela tri pakete protikriznih ukrepov, dva rebalansa proračuna, v DZ je razvojni proračun. "Poskušali smo rešiti kolikor je bilo mogoče z jamstvenimi shemami kreditni krč, ki ne popušča, kreditna aktivnost pa je padla tudi na ravni EU. To ni samo slovenski problem," je prepričan Pahor.
Vlada po Pahorjevih besedah tudi predlaga, da se fleksibilizira trg delovne sile in da se z novim zakonom določi udeležba zaposlenih pri dobičku. "Ne želimo povečati davčnega bremena, zato povišanje davkov v teh razmerah ne pride v poštev, je dejal Pahor. Ob tem je opozoril, da je proračun manjši za 700 milijonov evrov.
Pahor je tudi poudaril, da je socialna varnost enako pomembna kot konkurenčnost. "Poskušali bomo uravnotežiti ukrepe na obeh straneh. Poskušali bomo razbremeniti podjetja davkov in obremeniti državo, je dejal. Napovedal je, da bo vlada šla v zdravstveno reformo, pokojninsko reformo in v druge reforme, ki bodo skušale zagotoviti tudi večjo konkurenčnost.
Pahor je na vprašanje, ali finančni minister Franc Križanič, tudi zaradi razrešitve direktorice direktorata za zakladništvo na finančnem ministrstvu Stanislave Zadravec Caprirolo, še uživa njegovo zaupanje odgovoril, da v času ko je proračun v DZ "ne bo niti na tiho razmišljal o menjavi finančnega ministra". "Tudi sicer bi o zamenjavi kogarkoli v vladi razmišljal takrat, ko bi ocenil, da imam boljšo rešitev od človeka, ki je sedaj v vladi. Poleg tega bi moral imeti razlog za menjavo ministra," je poudaril.
Glede Slovenskih železnic je premier Pahor dejal, da je vlada v pogovorih z nemško vlado za strateško investicijo Deutsche Bahna v Slovenske železnice, in sicer v transportni in potniški promet. "Doma je treba pripraviti elementarne stvari, da pride do tega dogovora. Ker je treba nekoliko bolj aktivno vse skupaj peljati, bom enkrat mesečno slišal, kaj je bilo storjeno v tem mesecu in kaj načrtujejo za naslednji mesec," je svoje mesečne obiske na Slovenskih železnicah pojasnil Pahor.
Predsednik vlade si tudi želi, da bi minister za zdravje Borut Miklavčič ostal na položaju. Če bo prišlo do njegove zamenjave ministra, bo to izključno zaradi zdravstvenih razlogov, ne zato, ker bi slabo opravil svoje delo. Kot je dejal, bo Miklavčič svojo odločitev sprejel do Božiča, sam pa jo bo spoštoval.
Miklavčič je kot minister za zdravje opravil velikansko delo, saj sodimo med države, ki so tudi s strani zunanjih revizorjev ocenjene kot zelo uspešne, ocenjuje Pahor. Minister se je po njegovem izkazal tudi pri novi gripi, kjer "smo pravočasno poskrbeli za vse ukrepe".
