Pahor: Večina bi raje imela manj pokrajin kot več

Predsednik Pahor je goste uvodoma prosil, naj se osredotočijo na dve vprašanji: ali je po desetih letih premora tokratni predlog ustanavljanja pokrajin v Sloveniji lahko uspešen ter ali je predlagana regionalna razdelitev v osnovi ustrezna podlaga za nadaljevanje pogovorov.

Širša strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete je namreč v zadnjih mesecih pripravila osnutek pokrajinske zakonodaje. Sodelovalo je več kot 60 strokovnjakov, v skladu z dogovorom na srečanju štirih predsednikov decembra lani pa je koordinacijo aktivnosti prevzel predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Kot je po današnji razpravi ugotavljal Pahor, je treba vztrajati pri začeti razpravi o ustanavljanju pokrajin ter storiti nadaljnje korake. "Mislim, da danes ni mogoče reči, da vlada splošno navdušenje nad predlogom, ki ga je dala strokovna skupina, toda tudi ne splošno zavračanje," je dejal. To pa je po njegovi oceni glede na dosedanje izkušnje "dovolj spodbudno".

Pahor je ocenil, da je na podlagi današnjega pogovora mogoče sklepati, da bi večina raje imela manj pokrajin kot več. Potem ko so v začetku pozornost osredotočili na določitev meja pokrajin, pa bo v naslednjem koraku treba sočasno obravnavati tudi druge razsežnosti regionalne zakonodaje, kot so finance, pristojnosti in druga vprašanja. Če se bodo tako odločili na sestanku štirih predsednikov, bo na to temo verjetno potekal še en posvet, podoben današnjemu.

Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik je ocenila, da je aktualni predlog teritorialne delitve dovolj dobra osnova za nadaljevanje pogovorov. Cilj mora biti decentralizacija in dovolj prebojno močne pokrajine, pri čemer se je treba izogniti dodatni birokratizaciji in dodatnemu obremenjevanju javnih financ. Za NSi po besedah njenega predsednika Mateja Tonina osnutek ni optimalen, se pa na njegovi podlagi lahko začnejo konkretni pogovori. Tudi v NSi pa podpirajo predvsem takšne pokrajine, ki bodo ohranjale pokrajinsko identiteto, omogočile razvoj in debirokratizirale državo. Imeti bodo morale tudi samostojne finančne vire.

Po besedah vodje poslancev DeSUS Franca Jurše osnutek pokrajinske delitve lahko ostane kot gradivo za nadaljnjo razpravo, so pa v njihovi stranki zagovorniki čim manjšega števila pokrajin, že predlaganih deset s posebnim statusom Ljubljane in Maribora se po njegovih besedah zdi nekoliko preveč. Namestnik vodje poslanske skupine SAB Andrej Rajh je ocenil, da bi morali pred odločitvijo o mejah pokrajin določiti njihove pristojnosti, funkcije in naloge. Tudi vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je mnenja, da se je zaenkrat pogovarjalo predvsem o teritoriju pokrajin in premalo o vsebini.

Da gre pri predlogih zakonov, ki ju je pripravila strokovna skupina, predvsem za tehnični okvir in je treba čim prej določiti tudi vsebinskega, je prav tako prepričan poslanec SDS Zvonko Črnač. Opozoril je, da je bilo precej dela opravljeno že ob prejšnjem poskusu ustanavljanja pokrajin in bi morali delo nadaljevati na točki, kjer je bilo leta 2008 prekinjeno.

"Mislim, da bi bilo lažje, če bi opredelili najprej nekaj osnovnih nalog in bi se nato okoli teh nalog verjetno lažje dogovorili tudi o samem zemljevidu in sedežih," je ocenil tudi minister za javno upravo Rudi Medved. Po drugi strani pa predsednik SD Dejan Židan ne verjame, da je smiselno na vsa vprašanja odgovoriti takoj. Meje pokrajin so se doslej izkazale za najtežje vprašanje, zato je po njegovi oceni pravilno, da se v tem trenutku išče zlasti odgovor na to. Je pa pozval, naj se razmisli tudi o nekaterih pripombah, ki so že bile dane na predlagano delitev.

Županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je danes znova izpostavila zahtevo koroških županov po Koroški kot samostojni regiji. Predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Gregor Macedoni je pojasnil, da se v Slovenj Gradcu, Velenju in na Ptuju zavzemajo za prvotni predlog, ki je predvideval 11 pokrajin s sedeži v mestnih občinah, v Kopru pa ob Ljubljani in Mariboru sebe vidijo kot tretjo entiteto s posebnim statusom. Poslanec SDS Jože Tanko je med drugim predlagal razmislek o Osrednjeslovenski pokrajini, ki sega od južne do severne meje. Ljutomerska županja Olga Karba pa je dala v razmislek predlog, da bi Pomursko pokrajino imenovali Prleško-Prekmurska.

Nekaj pomislekov je imel tudi minister Medved. "Morda se je malo na silo lovilo to številčno uravnoteženost in zaokroženost pokrajin," je med drugim ugotavljal. Pri posebnem statusu Ljubljane in Maribora pa je izpostavi opozorila, da bi glede tega lahko našli celo protiustavne elemente.

Kot je dejal predsednik državnega sveta Kovšca, je osnutek, ki ga je pripravila strokovna skupina konkreten predlog, ni pa končen model, bo pa po njegovih besedah za ustanovitev pokrajin potrebnega veliko političnega poguma. Vodja strokovne skupine Brezovnik je pojasnil, da je strokovna skupina že začela pripravljati pregled vseh pristojnosti in nalog. Mora pa biti "predhodno zamejen teritorij, da lahko ocenimo fiskalno kapaciteto". Pokrajinam namreč ne želijo dati več pristojnosti, kot bi jih bile sposobne izvesti. Se pa zavzemajo za homogene pokrajine z vsaj 100.000 prebivalci, saj to omogoča, da se nanje prenese enake pristojnosti in naloge.

Poslanec Levice Franc Trček je prepričan, da mora biti regionalizacija sestavni del reforme lokalne samouprave, in da pri takšnih vprašanjih ne kaže hiteti. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je mnenja, da je aktualni predlog teritorialne členitve škodljiv in mora regionalna delitev temeljiti na zgodovinskih dejstvih.