Pahor v Šibeniku ponovno pozval Hrvaško, naj sprejme arbitražno razsodbo

Pahor je na skupni novinarski konferenci treh predsednikov izpostavil, da je med pogovorom s kolegoma iz Hrvaške in Avstrije omenil tudi hrvaško članstvo v območju schengna. Povedal je, da mora Hrvaška kot kandidatka za vstop v schengen predvsem izpolniti vse tehnične kriterije in pogoje.

Obenem je izpostavil, da s svojimi izjavami ne namerava prejudicirati nobene odločitve slovenske vlade. Ta bo "prej ali slej morala o tem sprejeti neko odločitev, potem ko bo Evropska komisija ocenila, da je Hrvaška blizu tega, da izpolnjuje vse pogoje", je dejal. Tudi takrat bo potreben dialog, a dejstvo po njegovem je, da bi bilo v vsakem primeru lažje, če bi Hrvaška izpolnjevala svoje obveznosti glede meje, ki so ji naložene z odločitvijo arbitražnega sodišča.

"To je mogoče neko povabilo našim hrvaškim prijateljem, da o tem razmislijo v naslednjih mesecih," je dodal Pahor. Slovenski vladi bi bilo po Pahorjevih besedah lažje sprejeti odločitev, če bi mejo, ki je določena z arbitražno razsodbo, obojestransko tudi označili.

Na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje izjavo svojega slovenskega kolega, je Grabar-Kitarovićeva odgovorila, da verjame v podporo vseh držav članic EU pri odločanju o hrvaškem vstopu v schengensko območje, ker je to po njenih besedah v interesu vseh. Izpostavila je, da Hrvaška izpolnjuje tehnične kriterije za vstop v schengen.

Ponovila je znana hrvaška stališča, da sta Slovenija in Hrvaška prijateljski državi, ki lahko premostita odprta vprašanja, da pa je veliko več skupnih stvari kot tistih, ki ju ločujejo.

Predsednik Pahor je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje o tehničnih ovirah na slovensko-hrvaški meji. "Moja velika in iskrena želja je, da bi čim prej nastopile razmere, ko bi lahko slovenska vlada umaknila tehnične prepreke s slovensko-hrvaške meje," je povedal. Dodal je, da se v odsotnosti enotne evropske politike vse države zatekajo k nacionalnim rešitvam problema ilegalnih migracije ter da je slovenska vlada dolžna storiti vse, da zavaruje državno mejo.

Grabar-Kitarovićeva je uvodoma dejala, da so na srečanju govorili tudi o prihodnosti EU in evropski prihodnosti držav na jugovzhodu celine, o hrvaškem predsedovanju EU v prvi polovici prihodnjega leta, pobudi Tri morja in podnebnih spremembah.

Avstrijski predsednik je potrdil pričakovanja članov trilaterale, da bo EU oktobra Albaniji in Severni Makedoniji prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z EU. Ob tem je dodal, da imata Bosna in Hercegovina ter Kosovo nekaj več težav na tej poti, a upa, da jima bo uspelo čim pridobiti status kandidatk za članstvo.

Izpostavil je tudi pomembnost sprejetja enotne evropske zunanje politike kot tudi nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam. Opravičil se je, ker so morali letošnje srečanje treh predsednikov zaradi političnih razmer v Avstriji preložiti z maja na september. Napovedal je, da bo naslednje srečanje trilaterale prihodnje leto v Avstriji.