Pahor se, kot je zapisal v mnenju, ki ga bo danes na nadaljevanju izredne seje predstavil poslancem, zaveda posebnosti in razsežnosti nastalih razmer, pri tem pa ocenjuje, da je slovenska politika poklicana k oblikovanju skupnega dogovora o ukrepanju, ki ga je poimenoval nacionalni načrt za prehodno reševanje migrantske krize.
Ta mora po njegovem mnenju nastati s skupnimi močmi in mora biti deležen širše politične podpore, potreben pa je tudi zaradi odsotnosti celovitejše skupne evropske politike na tem področju, za katero se bo sicer Slovenija še naprej zavzemala.
Kot je zapisal Pahor, je osrednji cilj načrta ponovna vzpostavitev običajnega reda na državnih mejah. Slovenija mora ugotoviti okvirno zgornjo mejo števila migrantov, ki jih lahko trajneje in primerno oskrbi, saj je to nujno za sprejemanje stopnjevalnih ukrepov glede nadzora meje. Pri odločitvi je treba razlikovati med prosilci za azil in migranti.
Posebno pozornost bo treba po njegovem mnenju nameniti verjetnemu poostrenemu nadzoru na slovensko-avstrijski meji, saj je njena pretočnost odločilnega pomena. V primeru zmanjšanja pretočnosti na severni meji bi morala naša država sorazmerno poostriti tudi nadzor na južni schengenski meji, saj bi sicer Sloveniji grozila nevarnost t. i. žepa, kamor bi se zateklo bistveno preveliko število migrantov, piše v mnenju, ki so ga za STA posredovali iz predsednikovega urada.
Ob tem Pahor poziva tudi k tvornemu sodelovanju državnih in lokalnih oblasti, saj smemo po njegovem mnenju samo v tem primeru in ob sprotnem odkritem seznanjanju javnosti z vsemi relevantnimi informacijami pričakovati tudi potrebno sočutje prebivalstva z begunci in migranti ter njihovo podporo, razumevanje in zaupanje v ravnanje oblasti.
Za prehodno ukrepanje do sprejetja in uveljavitve skupne evropske migracijske politike je po njegovih besedah pomembno tudi tesno in uspešno sodelovanje z vsemi sosednjimi državami ter ostalimi državami udeleženkami nedavnega mini vrha EU na t. i. balkanski poti, ustanovami EU in OZN.
Še posebej je Pahor izpostavil pomembnost sodelovanja z Avstrijo in Hrvaško. Zlasti s slednjo je treba dodatno okrepiti medsebojno zaupanje, če in ko se bo Slovenija odločila za stopnjevanje ukrepov za nadzor schengenske meje, je poudaril.
Predsednik je ob tem poudaril, da mora Slovenija delovati tako, da bo ostala del najbolj povezanega dela Evropske unije, ter nikakor ne sme dovoliti, da bi se meja tega območja premaknila z naše južne meje na Karavanke, saj gre za državni interes strateškega značaja.
V odsotnosti skupne evropske politike si mora Slovenija dejavno prizadevati za njeno čimprejšnje oblikovanje in uveljavitev. Evropska unija ima namreč po njegovem mnenju glede aktualne krize dve poglavitni nalogi, oblikovati mora nabor takojšnjih in dolgoročnih ukrepov za uspešno in solidarno razdelitev bremena ter se aktivno vključiti v iskanje političnih rešitev za odprta konfliktna vprašanja na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.
Pahor je ob tem še dodal, da mednarodna javnost od njega, kot enega od pobudnikov in voditeljev neformalnega procesa Brdo-Brioni, pričakuje sklic izredne konference, namenjene tudi begunski problematiki, na katerega sta skupaj s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović že septembra povabila tudi ameriškega podpredsednika Josepha Bidna. Omenjeni vrh je po njegovih besedah v pripravi in čeprav ta ni namenjen neposredno begunski problematiki, se tej temi ne bo mogoče izogniti.
"Za Slovenijo je pomembno, da Evropska unija pri reševanju begunske problematike po tako imenovani balkanski poti skupino držav ne zoži samo na države od Slovenije proti Grčiji, temveč vselej pritegne k obravnavi te problematike vsaj še Avstrijo in Nemčijo," je še dodal Pahor.
Predsednik se je dotaknil tudi kritičnih in demokratičnih razprav o aktualni problematiki in zapisal, da občutljivost teme ne more biti razlog, da bi drug drugemu jemali pravico do drugačnega mnenja. Vendar pa bi morali vsi zelo paziti, da se izogibamo stališčem, ki bi jih lahko kdorkoli razumel kot nestrpna in žaljiva. Nihče ni imun za sovražni govor, zato se mora vsak od nas potruditi, da se mu izogiba, je poudaril.
Pahor se je tudi zahvalil vsem, ki na različne načine skrbijo za humano pomoč beguncem in migrantom ter za vzdrževanje reda in varnosti države. Kot je poudaril, so njihova ravnanja premišljena in srčna, saj v ospredje postavljajo dostojanstvo človeka in pomembno pripomorejo k temu, da tudi v tem zahtevnem času slovenska družba in država ohranjata človeški obraz.