To, da je pred vlado veliko odprtih front, lahko po Pahorjevem mnenju "vodi v zaton ambiciozne, aktivne vladne politike", če se ne regenerira neka vizija vlade. Ta se pa ne more regenerirati, če vlada konfliktov z župani, policijo, zdravstvom ne odpravlja sproti, je dejal Pahor, ki meni, da Slovenija ne potrebuje nove politične krize, saj je zdaj pravi čas, da gre "naprej in ne nazaj".
Stavkajoči policisti se sicer po njegovem mnenju "upravičeno sklicujejo na obljube, ki so jih dale prejšnje vlade", tudi njegova, sedanja vlada pa jim mora "pojasniti razmere in se s policisti dogovoriti za kompromis".
Zaskrbljen je zaradi pripravljenosti Slovenske vojske. Ne zaradi morale in usposobljenosti vojakov, je dodal, ampak iztrošene opreme in nizkih finančnih sredstev za nadaljnja vlaganja. V zadnjih šestih letih so vojski za 40 odstotkov zmanjšali sredstva, je izpostavil.
Če želi, da Slovenija ostane ena najbolj varnih držav na svetu, mora slovenska politika po njegovem mnenju glede na mednarodne okoliščine doseči sporazum o nekoliko večji finančni pomoči in modernizaciji celotnega varnostnega sistema.
Želi si nadaljnjega dobrega sodelovanja z DZ. Leti 2016 in 2017 bosta namreč, kot je opozoril, zelo težki glede kadrovskih vprašanj, ker bo moral DZ v letu 2016 poleg dveh viceguvernerjev predlagati še dva kandidata za ustavno sodišče, leta 2017 pa še štiri.
Pahorjeva lanska želja, da bi Komisija za preprečevanje korupcije letos prišla do boljšega oziroma dobrega imena, pa se "ni uresničila tako, kot si je želel", za kar je "odgovoren predsednik z obema članoma senata", je dejal predsednik.
Letos je po njegovi oceni pri "vprašanjih polpretekle zgodovine in razprtij v zvezi s tem nekaj olajšanja, nekaj več strpnosti, nekaj manj razkola in sovražnega govora, nekaj več pripravljenosti na spravo". Treba pa je otrokom zagotoviti prihodnost, v kateri bodo teh razprtij razrešeni, je poudaril. V letu 2016 si bo še naprej prizadeval za izgradnjo spomenika sprave.
Postavitev žične ograje na meji je Pahor označil kot potreben ukrep, saj je bilo "treba sporočiti zahodnobalkanski migrantski poti, da Slovenija lahko sprejme le toliko prebežnikov, kolikor jih lahko oskrbi" in da bo varovala schengensko mejo. Sicer bi tvegala, da bi se izključila iz tega območja. Pri tem je izpostavil pomen sodelovanje z župani in občinami na slovenski strani, kot "tudi in predvsem s hrvaško stranjo".
Meni, da Slovenija pri begunski krizi "ni bistveno" zamujala z ukrepi, morda bi lahko le prej sporočila, da zaradi velikega števila beguncev ne uspe izvajati kontrole, kot to zahteva schengen.
Postavljanje avstrijske žične ograje na meji je Pahor komentiral z besedami, da ta hip nihče ne zaupa v skupne evropske politike glede migrantskih tokov. Upa sicer, da se bo ta oblikovala, do takrat pa je "žal tako, da se morajo države zanašati na lastno presojo", kar počneta tako Slovenija kot Avstrija.
Neučinkovitost EU pri reševanju vprašanja beguncev je treba delno pripisati tudi "nacionalnim sebičnostim" držav, tudi Slovenije, je dejal.
Poudaril pa je, da je v strateškem interesu Slovenije, da EU ostane in da se okrepi ter da bolj aktivno poseže v svetovno politiko. Zavzema se za novo evropsko konvencijo in ustavo združenih držav Evrope oziroma vlado EU za večjo učinkovitost unije.
Ocenil je, da je Hrvaška iz neutemeljenega razloga odstopila od arbitražnega sporazuma o meji ter dejal, da ga je ta odločitev prizadela tako osebno kot tudi kot predsednika republike, saj je vodil pogajanja o sporazumu in ga podpisal. Pričakuje, da bo arbitražno sodišče "končalo delo in tudi izreklo sodbo o meji med državama", kar bo dobro tako za državi kot regijo in Evropo.
Pahor ni želel povedati, ali bo čez dve leti znova kandidiral za predsednika države. "O tem se ne pogovarjamo... Zdaj je treba mandat dobro opraviti in ko bo čas za to, se bomo odločili", je dejal v pogovoru za TV Slovenija.