Rod Stewart Svet24.si

Zvezdniku v dveh mesecih umrl še drugi brat

Kozmične pečine Svet24.si

FOTO: Naša galaksija, kot je še niste videli

predcasno glasovanje referendumi 2022 gospodarsko m24 Necenzurirano

SDS so mesta spet rekla "ne"

PER-DRNAC POZAR bojan-MEDIASPEED Reporter.si

Požar-izacija TV Slovenija: novinarka razkrila ...

tot Ekipa24.si

V Mariboru rojenega kriminalca obsodili zaradi ...

Katja Jevšek Njena.si

Vremenarka Katja Jevšek bo postala mamica!

kidd Ekipa24.si

Luka, ne bodi tako ... Uh, kaj je trener Dallasa ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Pahor: Predloga, da bi moral Nato nad Ukrajino vzpostaviti območje prepovedi preletov, ne podpiram. Pravno ni utemeljen

Deli na:
Pahor: Predloga, da bi moral Nato nad Ukrajino vzpostaviti območje prepovedi preletov, ne podpiram. Pravno ni utemeljen

Predsednik države Borut Pahor - Foto: Primož Lavre

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske (SV) Robert Glavaš in minister za obrambo Matej Tonin sta predsednika republike Boruta Pahorja danes seznanila z redno oceno pripravljenosti SV v lanskem letu. SV je naredila napredek, a ta še ni zadosten, je ugotavljal Pahor. Kljub temu pa verjame v njeno sposobnost obrambe suverenosti Slovenije.

"Iz poročila Generalštaba Slovenske vojske izhaja, da je Slovenska vojska naredila viden napredek, ni pa ta napredek še dovolj za celovito delovanje v vojnih razmerah," je ocenil vrhovni poveljnik obrambnih sil Pahor. A ob tem dodal: "Vendar pa z vso odgovornostjo ocenjujem, da je Slovenska vojska skupaj z drugimi silami in ob podpori ljudi sposobna ubraniti ozemeljsko celovitost in suverenost Republike Slovenije."

Nanizal je, da iz poročila izhaja, da se sredstva za SV povečujejo, izboljšuje se tudi opremljenost, a je bil "zaostanek na tem področju tolikšen, da ga ni bilo mogoče odpraviti v enem koraku".

V stalni sestavi je ustavljen trend padanja števila vojakov, v prostovoljni pogodbeni rezervi pa se je število povečalo za nekaj deset pripadnikov. "To še zdaleč ni dovolj, vendar z doslednim izvajanjem sprejetih ukrepov in njihovim izboljševanjem ter nadgradnjo lahko pričakujemo postopno povečevanje števila pripadnikov Slovenske vojske. To je ključna naloga," je izpostavil Pahor.

Napredek je premajhen tudi v stanju na področju infrastrukture, a je Pahor ob tem izpostavil načrtovane obsežnejše investicije.

Dodal je še, da iz poročila izhaja tudi, da je imela SV v preteklem obdobju pomembno vlogo pri podpori Policiji in Civilni zaščiti, pri varovanju državne meje in v času epidemije covida-19. To pa se kaže v manjšem obsegu rednih in nujnih usposabljanj za izvajanje temeljnega poslanstva - obrambe države.

Tako meni, da je treba "preveriti sedanji obseg nalog in premisliti o optimizaciji angažiranja SV s ciljem dajanja večjega poudarka usposabljanju".

Aktualne grožnje med drugim terjajo tudi okrepljeno delovanje na področju kibernetske varnosti in obrambe, je nanizal. Ob tem pa izpostavil še dobre rezultate SV v okviru mednarodnih vaj.

Tudi po besedah obrambnega ministra Mateja Tonina so bili infrastruktura, tehnika in kadri med najbolj perečimi težavami pri razvoju SV. Zato so že na začetku mandata začeli proces modernizacije in dodatno popolnjevanje SV, je dejal na novinarski konferenci in naštel izvedene ukrepe. Med drugim je izpostavil dvig plač v SV, ureditev statusa vojakov po 45. letu in prenovljen koncept pridobivanja kadrov. Še vedno glede na planske dokumente manjka tisoč vojakov.

Spomnil je tudi na zakonodajo, ki omogoča zagotavljanje investicij v SV. Kot je še spomnil, je Slovenija tudi že podpisala pogodbo za nakup transportnega letala, gremo v postopek nabav dveh helikopterjev, v Sloveniji so že t. i oshkoshi, tik pred podpisom je tudi pogodba za nakup oklepnih vozil 8x8. Zaradi aktualnega dogajanja v Ukrajini pa bo Slovenija okrepila tudi tehniko protizračne in protioklepne obrambe.

Kot so za STA pojasnili v SV, je letos ocena pripravljenosti zaradi spremenjene metodologije podana drugače kot minulo leto, in sicer opisno in ne več številčno. Na štiristopenjski lestvici, ki se giblje od "ni neskladja" do "obstaja večje neskladje" je zahtevana pripravljenost SV v miru dosegla vrednost, ki pomeni, da ugotavljajo neskladje, ki pa ni pomembno ali večje.

"To pomeni, da smo denimo opravili vse zahtevane naloge v tujini, medtem ko vseh načrtovanih vaj zaradi drugih nalog, ki so izhajale tudi iz pomoči v epidemiji covida-19, nismo opravili in je torej prišlo do neskladja med zahtevanimi in opravljenimi nalogami," je za STA pojasnil predstavnik SV za odnose z javnosti Marjan Sirk.

Potrebna pripravljenost za delovanje v vojni pa za lani ni bila ocenjevana, ampak je ostala enaka, je še pojasnil in dodal, da je prejšnja metodologija zajemala ocenjevanje na podlagi petih kazalnikov, nova pa zajema sedem področij.

"Za dosego visoke stopnje pripravljenosti v vseh razmerah bo treba v naslednjih letih vložiti dodatna sredstva, dodatne napore pri izboljšanju organizacije in strukture, infrastrukture, opremljenosti in zagotovitve vseh potrebnih materialnih sredstev," je ocenil predsednik Pahor.

Tonin pa je ob tem opozoril, da so postopki modernizacije dolgoročni in da je cilj, da Slovenija do leta 2024 obrambne izdatke dvigne na 1,5 odstotka BDP. Hkrati pa je dejal, da se "glede na trenutno situacijo zdi", da bo treba korigirati cilj, da bi se do leta 2035 ta delež dvignil na dva odstotka, na način, da bi ga dosegli že leta 2030.

Pahor se je danes ozrl tudi na aktualno dogajanje v Ukrajini in ocenil, da se Slovenija na rusko ogrožanje mednarodnega reda in miru s pomočjo Ukrajini in sankcijami zoper Rusijo odziva kot aktivna članica Evropske unije in Nata, kot sestavni del Zahodnega sveta.

"Že od začetka agresije poudarjam, da si moramo prizadevati za čimprejšnjo prekinitev ognja in nadaljevanje reševanja spornih vprašanj po mirni poti," je izpostavil.

Hkrati je poudaril, da "Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena in zaenkrat ni znakov, da bi to bila". "Vendar moramo resno in naglo poslabšanje političnih in vojaških razmer v Evropi in svetu jemati z vso resnostjo. V tem smislu bo Slovenija po potrebi sprejemala sorazmerne ukrepe," je napovedal. "Slovenija je bila in ostaja varna država," je poudaril.

Pahor je danes zavrnil pobude, da bi moral Nato nad Ukrajino vzpostaviti območje prepovedi preletov, da bi tako pomagali ukrajinskim silam v boju proti ruskim letalom, kar je podpiral tudi premier Janez Janša. Kot je opozoril Pahor, bi to pomenilo "vojno velikih razsežnosti" in povsem "nepredvidljiv razvoj dogodkov".
"Predloga ne podpiram. Pravno ni utemeljen, politično pa je zelo tvegan," je poudaril predsednik republike. Hkrati je sicer ponovno obsodil rusko agresijo na Ukrajino in poudaril, da Rusija ni imela "nobene moralne upravičenosti" uporabiti silo proti Ukrajini, ne glede na vse zadržke, ki jih ima. Kot pozitivno je ocenil veliko enotnost, ki jo je mednarodna skupnost izkazala v obsodbi ruskega napada.

Zagotovil je tudi, da "bomo Ukrajini pomagali na vse mogoče načine". "Vemo, da se zdaj v Ukrajini v marsičem odloča o prihodnosti evropskega miru in varnosti," je dejal Pahor.

Obrambni minister Matej Tonin je ob tem na isti novinarski konferenci pojasnil, da je tudi premier Janša ob zavzemanju za uvedbo območja prepovedi letenja povedal, da je ta možnost "v tem trenutku nerealna", da pa gre predvsem za ukrajinski predlog, kako bi bolj uravnotežili razmerje sil na terenu. Tudi v Natu ni podpore temu predlogu, je dejal Tonin in spomnil, da se Ukrajini pomaga na drugačne načine, tudi z orožjem in tehniko.

Hkrati je Tonin spomnil še, da je Janša s poljskim kolegom predlagal hitrejšo vključitev Ukrajine med članice EU. To je skupaj s poljskim kolegom podprl tudi Pahor.

Obrambni minister  je v današnji izjavi za medije poudaril, da varnost ni samoumevna, kar se še posebej kaže ob dogajanju v Ukrajini v zadnjih dneh. Zato je za varnost treba poskrbeti, tudi s finančnimi vlaganji, je dejal.

Kot je še ocenil Tonin, "državljani lahko računajo na SV, da bo opravila svoje temeljne ustavne naloge in tudi zaščitila Slovenijo, ko bo treba".

Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mihajlo Brodovič je medtem na današnji novinarski konferenci v Ljubljani Nato ponovno pozval, naj nad Ukrajino vzpostavi območje prepovedi poletov. Poudaril je, da podobni napadi, kot je bil današnji napad na ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje, predstavljajo grožnjo za celoten svet, ne zgolj Ukrajino. Brodovič je Zahod prav tako pozval, da proti Rusiji uvede še strožje sankcije.