Predsednik stranke SDS Janez Janša je v radijskem soočenju s premierom Borutom Pahorjem napovedal, da četudi bo arbitražni sporazum v nedeljo potrjen, ne bo podprl vstopa Hrvaške v EU, dokler ne bo znana meja. Pahor pa je dejal, da bodo volivci v nedeljo odločili ali si želijo prihodnost in pravično mejo ali preteklost in neurejene odnose.
Janša in Pahor sta se "spopadla" v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija in si povedala malone vse, kaj je bilo in kaj ni bilo storjenega v pogajanjih s Hrvaško. Pahor je pojasnil, da uveljavitev arbitražnega sporazuma v bistvu že pomeni rešitev tudi mejnega vprašanja s Hrvaško, če pa bi Slovenija ponovno blokirala Hrvaško, bi naletela na nerazumevanje v mednarodni skupnosti.Toda Janša je menil, da se Sloveniji zaradi tovrstne blokade ne bo zgodilo nič - tudi Grčija blokira Makedonijo, pa se ji ni zgodilo nič in je ni nihče izoliral. Zato se kaj takega tudi Sloveniji ne more zgoditi, je menil
Zanimiva je bila tudi njuna razprava glede Savudrije, ki bi jo po Janševih besedah oktobra leta 1991 morali zavzeti, predvsem radarsko postajo na koncu polotoka. Tedaj se je namreč tedanja Jugoslovanska vojska ob umikanju iz Slovenije umaknila tudi iz te radarske postaje in je torej menila, da je tudi to Slovenija, je pojasnil Janša in dodal, da bi to postajo tedaj lahko zasedli brez sile, a je bilo tedanje predsedstvo republike proti. Pahor pa je pri tem dodal: "Škoda, ker nismo".
V zvezi s tem vprašanjem se je medtem oglasil tudi prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman in član predsedstva republike pred 19 leti. Kot je dejal, je tedaj "zahteval, da je treba mejo (s Hrvaško) zasesti", kar pa se ni zgodilo. Ne spomni sicer se, da bi na omenjeni seji predsedstva govorili o Savudriji. Oman je sicer napovedal, da bo v nedeljo glasoval proti.
Predsednik Danilo Türk se je medtem v pogovoru za STA ponovno zavzel za "zdravo pamet" glede arbitražnega sporazuma. "Sem na strani zdrave pameti in pravne države: po zdravi pameti je dobro, da sprejmemo dober sporazum, ki omogoča rešitev problema, pravna država pa nam narekuje, da se ne bojimo prava," je dejal Türk.
Bojazni, da Slovenija ne bo dobila neposrednega stika z odprtim morjem, po njegovem prepričanju niso upravičene. "V praksi mednarodnih arbitraž je vselej tako, da se ne dopušča odrezanosti neke države od odprtega morja ali ukleščenosti. Neznanje in strah sta vedno slaba svetovalca," je poudaril Türk, ki se je sicer v sredo na Dunaju o referendumu o arbitražnem sporazumu pogovarjal tudi z avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem.
V Ljubljani se je medtem mudil poslanec hrvaške opozicijske stranke SDP in nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Kot je dejal, je hrvaška enostranska izjava o neprejudiciranju namenjena izključno za hrvaške "domače potrebe" in da na arbitražo zagotovo ne bo vplivala. Možnost, da bi v primeru padca arbitražnega sporazuma na nedeljskem referendumu Hrvaška podprla sporazum Drnovšek-Račan, kot to kot alternativo navaja Janša, pa je Picula označil kot "povsem nerealno".
Zato upa, da bo v nedeljo na referendumu v Sloveniji arbitražni sporazum potrjen, saj gre za sporazum, ki je "na sledi ambicije, da se uredijo odnosi med državama". "Vrnitev na staro ni". Sporazum Drnovšek-Račan "pripada obdobju, ko sta dva protagonista želela urediti odnose med državama, vendar ni več ne njiju niti okoliščin, v katerih je nastal," je dejal.
Na okrogli mizi v Ljubljani so se medtem zbrali tudi Slovenski podjetniki, dejavni na Hrvaškem, in se strinjali, da je arbitražni sporazum potrebno podpreti. Zunanji minister Samuel Žbogar je ob tem dodal, da bo sporazum slovenskemu gospodarstvu omogočil odpreti vrata, ki so bila doslej priprta ali zaprta.
Medtem so se oglasili tudi evropski poslanci iz vrst treh koalicijskih strank in podprli arbitražni sporazum. Tanja Fajon (S&D/SD), Ivo Vajgl (ALDE/Zares), Jelko Kacin (ALDE/LDS) in Zoran Thaler (S&D/SD) so poudarili, da se je EU pri iskanju rešitve zelo angažirala in ob morebitni zavrniti sporazuma Slovenija v prihodnje verjetno ne bo mogla računati na takšno pomoč, temveč se bo morala znajti sama.
V SMS-Zeleni so medtem opozorili, da so aktivnosti nasprotnikov arbitražnega sporazuma "preveč spolitizirane in ozko usmerjene v že dve desetletji trajajoče napajanje strankarskih koristi, ne pa v reševanje slovenskega mejnega vprašanja".
Ljubljanski odbor SDS pa je Ljubljančane pozval k udeležbi na referendumu in glasovanju proti sporazumu. Predsednik ljubljanske SDS Dragutin Mate je Ljubljančane pozval, naj se udeležijo referenduma in, če imajo najmanjši dvom, glasujejo proti. In dvomov o posledicah arbitraže je po njegovem mnenju res veliko.
Oglasili so se tudi v manjšinskih organizacijah v Italiji Svet slovenskih organizacij in Slovenska skupnost, ki sta pozvali proti arbitražnemu sporazumu. Kot pravijo, bi se morala Slovenija s Hrvaško pogajati dvostransko in izkoristiti njeno vstopanje v EU, ne pa, da se predaja usodo meje v roke arbitrom.