Revija Reporter
Slovenija

Pahor: Politična kriza bi bila odvečen luksuz

12. avg. 2011 9:06 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

V zapletenih okoliščinah, ki zahtevajo odločne odzive, bi bila politična kriza odvečen luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti, čeprav je legitimen sopotnik demokracije, je v Večeru zapisal premier Borut Pahor. V političnem razredu mora priti do dogovora, kako na predčasnih volitvah izvoliti novo vlado brez nekoristne vmesne blokade odločanja.

V zapletenih okoliščinah, ki zahtevajo odločne odzive, bi bila politična kriza odvečen luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti, čeprav je legitimen sopotnik demokracije, je v Večeru zapisal premier Borut Pahor. V političnem razredu mora priti do dogovora, kako na predčasnih volitvah izvoliti novo vlado brez nekoristne vmesne blokade odločanja.

"Če večina ljudi misli, da je vlada poglavitni krivec po njihovem mnenju slabih razmer, potem je najboljše, da se ta ocena potrdi ali ovrže z delom nove vlade," piše premier. Večina sveta je po njegovih besedah drsela v recesijo, "mi pa smo se prehitevali v obljubah glede gospodarskega in socialnega napredka".

Slovenija je po njegovem mnenju kljub krizi zadržala visoko raven socialne povezanosti. "To je bila pravilna odločitev. Ta je dolgoročno vzdržna samo tako, da bomo več ustvarili ali se bolj zadolžili," meni Pahor in dodaja, da drugo ne pride v poštev.

Od sedanje ravni naprej bi bilo nadaljnje proračunsko zadolževanje in višanje javnega dolga v vseh pogledih nesprejemljivo, je prepričan premier. Reforme, ki morajo imeti za cilj tudi povečanje konkurenčnosti, so po njegovih besedah neizogibne. "Če jih ne bomo sprejeli in se hkrati ne bomo pustili ujeti v past zadolževanja, bo treba sorazmerno s socialnim položajem znižati življenjski standard prebivalstva," je opozoril.

Sedanje prevladujoče razumevanje nacionalnega interesa le kot deleža države v podjetjih in finančnih institucijah je napačno. Nacionalni interes je ustvariti razmere za pregledno, konkurenčno in odprto ekonomijo, ki bo privlačna za domače in tuje naložbe, kar zagotavlja čim več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

Slovenija, zlasti kot članica EU, evrskega območja in Nata ni brez možnosti, interesov in odgovornosti za sooblikovanje svoje in skupne evropske usode, meni Pahor. Pri tem kot osnovni pogoj izpostavlja, da je sama svoj lastni gospodar odločitev. "Če bi v kateri koli okoliščini postala življenjsko odvisna od odločitev kogar koli drugega, ne da bi nanje smela ali morala vplivati, bi v bistvu postala kolonija, ne več država," piše Pahor.

Po njegovem mnenju je zlasti pomembno, da skoraj za vsako ceno ostanemo v isti valutni skupini kot Nemčija in Francija. Če bo kdaj v prihodnje za večjo usklajenost ekonomskih in davčnih politik potrebna nova pogodba za evro, jo sooblikujmo in podprimo, predlaga Pahor. Zavzema se za krepitev siceršnje gospodarske, tehnološke in vsake druge povezanosti s tem krogom držav, zlasti Nemčijo.

"Okrepimo strateško dobre odnose z Washingtonom, tudi kot prednostnim varnostnim zaveznikom, in z Moskvo, Ankaro, Pekingom in New Delhijem. Posebej Indijo, kot največjo demokracijo na svetu, a hitrim gospodarskim vzponom," še predlaga premier.

To je po Pahorjevih besedah smer in ne operativno izdelan program. "Sprejetje vloge največjega grešnega kozla je v takih kriznih okoliščinah dolžnost, ki izvira iz položaja. Tako najbolj odgovornemu v državi do neke mere zagotavlja, da povečanja nestrpnosti ne spusti v pogubno sovraštvo. Vse to in drugo, menim, je smer, ki se mi zdi za Slovenijo primerna. Počakajmo, da alternativa razloži, kaj ve in kako zna bolje," zaključi Pahor.