Premier Borut Pahor od opozicije glede reform, ki jih pripravlja koalicija, ne pričakuje slepe podpore, temveč razumevanje, zakaj se je vlada odločila zanje. Kot je poudaril v današnji izjavi za medije pred petkovim vrhom slovenske politike o strukturnih in javnofinančnih reformah, od opozicije obenem pričakuje, da reform ne bo ovirala.
Petkov vrh, ki se ga bosta poleg predsednikov političnih strank udeležila še predsednik republike Danilo Türk in predsednik DZ Pavel Gantar, nanj pa so vabljeni tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, po Pahorjevih besedah ni običajen vrh, saj bo vprašanje, ki je na dnevnem redu, pomembno vplivalo na usodo te in prihodnjih generacij.Pahor je zato danes opravil pogovore s predstavniki strank koalicije in opozicije, ki se ga je kljub izraženim pomislekom v prejšnjih dneh udeležila tudi SDS (prišel je poslanec Zvonko Černač).
Na tem sestanku je dobil vtis, da je napoved petkovega vrha naletela na podcenjevanje oz. nerazumevanje glede pomena reform na področju zagotavljanja javnofinančne discipline in gospodarske konkurenčnosti v Evropski unijo za Slovenijo in njen nadaljnji razvoj.
Iz tega razloga se je odločil, da vsem vabljenim ob vabilu pošlje sklepe oktobrskega vrha EU, francosko-nemško deklaracijo glede krepitve javnofinančne discipline in sprememb Lizbonske pogodbe ter končno poročilo delovne skupine stalnega predsednika EU Hermana Van Rompuyja o krepitvi javnofinančne discipline in nadzora nad gospodarsko konkurenčnostjo v uniji, v sredo pa jim bo poslal tudi osnutek novega nacionalnega reformnega programa.
Pahor je namreč sklenil, da vlada razprave o tem osnutku, ki v reformni program vključuje sprejeto strategijo Evropa 2020, naslednico lizbonske strategije, in zadnje sklepe unije glede javnofinančne discipline, na četrtkovi seji ne bo zaključila. Ministri jo bodo po njegovih napovedih prekinili in nato o naboru reformnih ukrepov v petek razpravljali skupaj z opozicijo.
Po Pahorjevem prepričanju je ključno vprašanje, koliko je Slovenija sposobna sprejeti reforme, da se priključi med najbolj dinamične države sedemindvajseterice, ki predstavljajo gonilo sprememb v uniji oz. da skoči na tisto, kar predsednik vlade imenuje francosko-nemški voz in dinamično izstopi iz gospodarske krize.
Kar se tiče vlade, dileme po Pahorjevih zagotovilih ni. Vlada je namreč prepričana, da je treba reforme pospešiti in jih tudi radikalizirati ter v evropskem okviru zagotoviti, da bo slovensko tako kot širše evropsko gospodarstvo lahko konkurira dinamičnim azijskim gospodarstvom, ki z Evropo ne delijo istih vrednot glede socialne povezanosti in okoljske vzdržnosti.
Pahor je prepričan, da je v tem okviru trenutno ključna javnofinančna disciplina, Slovenija pa se je po njegovih besedah glede glavnih makroekonomskih kazalcev trenutno še sposobna vključiti med najbolj reformno dinamične države, a se pojavlja težava, da nekatere med njimi že sprejemajo še bolj korenite reformne ukrepe.
V mandatu sedanje vlade je bilo vključno s sestankom, sklicanim za petek, sedem sestankov s predsedniki parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin, in sicer ob sledečih datumih: 26. marec 2010, 28. september 2009, 23. junij 2009, 12. maj 2009, 3. marec 2009, 2. februar 2009 in 28. januar 2009.
Petkov sestanek po prepričanju predsednika vlade zagotovo ne bo zadnji, saj nima mandata, da bi pristajal na daljnosežne in korenite spremembe v okviru unije brez širše politične podpore.