Pahor je spomnil, da sta se konec julija 2010 s takratno hrvaško premierko Kosorjevo dogovorila, da se bosta Hrvaška in Slovenija pri reševanju vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke držali določil sporazuma o nasledstvu iz leta 2001. Na osnovi njunega dogovora je oktobra istega leta podpredsednik hrvaške vlade in minister za finance Ivan Šuker poslal pismo v Basel, hkrati pa obvestil slovensko vlado, da bo Hrvaška spoštovala določila tega sporazuma in da bo vprašanje nekdanje LB rešeno v okviru pogajanj o nasledstvu, je pojasnil.
Če se je nova hrvaška vlada umaknila od tega stališča in prevzela stara stališča, ki so veljala do dogovora s Kosorjevo, bi to po Pahorjevem mnenju pomenilo resen korak nazaj. "Hrvaška vlada nima ne pravnih ne političnih razlogov, da bi to vprašanje poskušala urediti drugače kot na način, h kateremu se je zavezala, nazadnje s pogajanji o vstopu v EU," je poudaril in dodal, da je v četrtem poglavju o prostem pretoku kapitala jasna obveza Zagreba, da se vprašanje varčevalcev nekdanje LB rešuje pred baselskih sodiščem.
Pahor verjame, da zlasti zaradi težkih socialnih razmer v obeh državah in napetosti, ki vladajo v obeh družbah zaradi gospodarske in socialne krize, ne velja prilivati olja na ogenj nacionalnih čustev, "ker se nikoli ne ve, kdaj bo kakšna iskrica postala plamen". Zato je po njegovem zdaj potreben pogum in razum, da se spoštuje sprejete dogovore. "Mislim, da je bilo dogovorjeno veliko in pravično v okviru mednarodnega prava in pogodb in vsako odmikanje od tega bi lahko brez potrebe prineslo stare zaostritve, ki ne bodo koristile nikomur," je opozoril.
Pahor je še poudaril, da bi bilo koristno tako za Slovenijo kot za Hrvaško, če bi bila Slovenija med tistimi državami, ki bi med prvimi in ne med zadnjimi ratificirala pogodbo o vstopu Hrvaške v EU.