Spoštovani dr. Slavko Ziherl,
od mene v Tvojem pismu zahtevaš
nekaj, v čemer Ti ne morem ustreči. Če prav razumem Tvojo kritiko,
predlagaš, da se preneham posvetovati s političnimi tekmeci. To je
daleč stran od mojega političnega prepričanja, da se je potrebno
pogovarjati tudi s tistimi, ki mislijo drugače. Ko gre za nacionalne
interese si je po mojem mnenju potrebno iskreno prizadevati tudi za
dosego smiselnih dogovorov, ki peljejo Slovenijo naprej.
Tako sem ravnal doslej in tako
bom ravnal tudi poslej. Priznam, da je v tem nekaj političnega
idealizma. Če bi ga izgubil ali pa bi se mu moral odreči, bi se odrekel
nečemu, v kar sveto verujem. Ti imaš svoja politična in vrednostna
prepričanja. Naj se z njimi strinjam ali ne, jih spoštujem. Enako
razumevanje si dovolim pričakovati tudi s Tvoje strani. Živiva v
demokratični družbi, kjer so razlike legitimne.
V slovenski politiki sem vseh
dvajset let njene zgoščene zgodovine. V tem času so nekateri moji
pogledi zoreli, nekateri so se celo spremenili, eno spoznanje pa je
ostalo navdih tudi za moja prihodnja ravnanja. Ko je bilo zaradi
različnih okoliščin Slovencem najtežje - ko so se prav zaradi teh
okoliščin razlike med nami celo zaostrile - smo na koncu kot majhen
narod zmagali le, če smo bili dovolj složni.
Ne razumi me napak. Politična
enotnost za vsako ceno je smešna utvara. Skoraj nevarna. V demokratični
družbi imamo spričo mandata ljudi različne vloge in odgovornosti. Moja
pripravljenost za posvetovanje in celo sodelovanje s političnimi
tekmeci nikoli ni in nikoli ne bo poskušalo obiti pristojnosti
institucij ali vlog, ki jih znotraj njih imamo. Nenazadnje imamo s tem
izkušnje. Doslej štirje podpisani sporazumi vladnih in opozicijskih
strank glede različnih vprašanj niso nikoli zamajali pravnega in
političnega reda v državi. So pa pripomogli, da smo nekatere velike
cilje dosegli lažje. Brez tega sodelovanja jih morda niti ne bi.
Položaj, v katerem se je sedaj
znašla Slovenija skupaj z razvitim svetom, je izjemno zahteven.
Kopičijo se gospodarski in socialni problemi. Najmanj, kar si lahko vsi
skupaj želimo je, da bi običajne politične razlike in tekmovanja
prerasla v nepotrebna politična zaostrovanja, ki bi se jim lahko
izognili z koristnimi posvetovanji. Tako smo pred časom tudi sklenili
ustni dogovor o sodelovanju parlamentarnih strank pri premagovanju
gospodarske in finančne krize.
To nič ne spremeni odgovornosti
vlade. Tudi ne koalicije, ki jo sestavlja. Zato dobro vem, da se je
najprej treba potruditi za odlično sodelovanje z zavezniki. Spoštujem
nekatere sodelavce, ki zaradi zadnjih dogodkov izražajo dvom v
iskrenost posvetovanj in sodelovanj s tekmeci. Brez takih dvomov in
celo razočaranj nisem niti sam. Toda vedno, ko o njih premišljujem,
tako kot v vseh zadnjih dvajsetih letih, pridem do istega zaključka.
Kolikor so stvari težje, tolikor bolj je potrebno biti odločen, da se
problemi rešijo mimo zamer, ki jih prinašajo neprepričljiva politična
ravnanja. Vidiš, zato bom ostal taki drži zvest tudi v prihodnje.
Po svojih najboljših močeh si
bom prizadeval za oblikovanje soglasja v koaliciji in za homogenost
vlade, ki jo vodim. Spoštoval bom tiste sodelavce, ki v potrebo po
posvetovanju ali sodelovanju s političnimi tekmeci ne verjamejo. Toda
enako spoštljivost pričakujem tudi od njih, da bodo prepustili moji
presoji, kdaj in s kom se bom posvetoval.
Spoštovani dr. Slavko Ziherl,
Tvoje pismo je kritično. Moj
položaj od mene zahteva, da kritiko sprejemam kot del vsakdana. Pohval
ne pričakujem. Moj navdih za delo v politiki je bilo in bo prepričanje,
da tisto kar delam, delam v skupno dobro. V tem je vsa moralna
legitimiteta tega težkega, a lepega dela. Popolnoma se mu predajam. To
je odgovornost do ljudi, ki so mi zaupali. In mojo odprtost za
posvetovanja in sodelovanja s tistimi, ki mislijo različno, pri tem
niso mogli spregledati.
V upanju na najino nadaljnje sodelovanje in razumevanje sprejmi moje najboljše želje.
Borut Pahor
predsednik Vlade Republike Slovenije
Spoštovani dr. Slavko Ziherl,
od mene v Tvojem pismu zahtevaš
nekaj, v čemer Ti ne morem ustreči. Če prav razumem Tvojo kritiko,
predlagaš, da se preneham posvetovati s političnimi tekmeci. To je
daleč stran od mojega političnega prepričanja, da se je potrebno
pogovarjati tudi s tistimi, ki mislijo drugače. Ko gre za nacionalne
interese si je po mojem mnenju potrebno iskreno prizadevati tudi za
dosego smiselnih dogovorov, ki peljejo Slovenijo naprej.
Tako sem ravnal doslej in tako
bom ravnal tudi poslej. Priznam, da je v tem nekaj političnega
idealizma. Če bi ga izgubil ali pa bi se mu moral odreči, bi se odrekel
nečemu, v kar sveto verujem. Ti imaš svoja politična in vrednostna
prepričanja. Naj se z njimi strinjam ali ne, jih spoštujem. Enako
razumevanje si dovolim pričakovati tudi s Tvoje strani. Živiva v
demokratični družbi, kjer so razlike legitimne.
V slovenski politiki sem vseh
dvajset let njene zgoščene zgodovine. V tem času so nekateri moji
pogledi zoreli, nekateri so se celo spremenili, eno spoznanje pa je
ostalo navdih tudi za moja prihodnja ravnanja. Ko je bilo zaradi
različnih okoliščin Slovencem najtežje - ko so se prav zaradi teh
okoliščin razlike med nami celo zaostrile - smo na koncu kot majhen
narod zmagali le, če smo bili dovolj složni.
Ne razumi me napak. Politična
enotnost za vsako ceno je smešna utvara. Skoraj nevarna. V demokratični
družbi imamo spričo mandata ljudi različne vloge in odgovornosti. Moja
pripravljenost za posvetovanje in celo sodelovanje s političnimi
tekmeci nikoli ni in nikoli ne bo poskušalo obiti pristojnosti
institucij ali vlog, ki jih znotraj njih imamo. Nenazadnje imamo s tem
izkušnje. Doslej štirje podpisani sporazumi vladnih in opozicijskih
strank glede različnih vprašanj niso nikoli zamajali pravnega in
političnega reda v državi. So pa pripomogli, da smo nekatere velike
cilje dosegli lažje. Brez tega sodelovanja jih morda niti ne bi.
Položaj, v katerem se je sedaj
znašla Slovenija skupaj z razvitim svetom, je izjemno zahteven.
Kopičijo se gospodarski in socialni problemi. Najmanj, kar si lahko vsi
skupaj želimo je, da bi običajne politične razlike in tekmovanja
prerasla v nepotrebna politična zaostrovanja, ki bi se jim lahko
izognili z koristnimi posvetovanji. Tako smo pred časom tudi sklenili
ustni dogovor o sodelovanju parlamentarnih strank pri premagovanju
gospodarske in finančne krize.
To nič ne spremeni odgovornosti
vlade. Tudi ne koalicije, ki jo sestavlja. Zato dobro vem, da se je
najprej treba potruditi za odlično sodelovanje z zavezniki. Spoštujem
nekatere sodelavce, ki zaradi zadnjih dogodkov izražajo dvom v
iskrenost posvetovanj in sodelovanj s tekmeci. Brez takih dvomov in
celo razočaranj nisem niti sam. Toda vedno, ko o njih premišljujem,
tako kot v vseh zadnjih dvajsetih letih, pridem do istega zaključka.
Kolikor so stvari težje, tolikor bolj je potrebno biti odločen, da se
problemi rešijo mimo zamer, ki jih prinašajo neprepričljiva politična
ravnanja. Vidiš, zato bom ostal taki drži zvest tudi v prihodnje.
Po svojih najboljših močeh si
bom prizadeval za oblikovanje soglasja v koaliciji in za homogenost
vlade, ki jo vodim. Spoštoval bom tiste sodelavce, ki v potrebo po
posvetovanju ali sodelovanju s političnimi tekmeci ne verjamejo. Toda
enako spoštljivost pričakujem tudi od njih, da bodo prepustili moji
presoji, kdaj in s kom se bom posvetoval.
Spoštovani dr. Slavko Ziherl,
Tvoje pismo je kritično. Moj
položaj od mene zahteva, da kritiko sprejemam kot del vsakdana. Pohval
ne pričakujem. Moj navdih za delo v politiki je bilo in bo prepričanje,
da tisto kar delam, delam v skupno dobro. V tem je vsa moralna
legitimiteta tega težkega, a lepega dela. Popolnoma se mu predajam. To
je odgovornost do ljudi, ki so mi zaupali. In mojo odprtost za
posvetovanja in sodelovanja s tistimi, ki mislijo različno, pri tem
niso mogli spregledati.
V upanju na najino nadaljnje sodelovanje in razumevanje sprejmi moje najboljše želje.
Borut Pahor
predsednik Vlade Republike Slovenije
