Pahor objavil magnetogram sestanka z Brezigarjevo

Predsednik vlade Borut Pahor je preklical stopnjo tajnosti ZAUPNO v delih magnetograma sestanka z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, višjo državno tožilko Branko Zobec Hrastar in pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem dne 19.03.2010. Magnetogram predstavlja zapis nadaljevanja pogovora, ki se je po vljudnostnem pozdravnem delu začel snemati na predlog ministra Zalarja, s čimer so se strinjali tudi ostali sodelujoči. Tekst je po tonskem zapisu prepisala uslužbenka Kabineta predsednika vlade. Tekst ni avtoriziran in tudi nihče od udeleženih ni preverjal avtentičnosti zapisa.
ZAUPNO PREKLIC
REPUBLIKA SLOVENIJA
KABINET PREDSEDNIKA VLADE
Stran 1 od 25
ZAUPNO
Številka: 701-2/2010-7
Datum: 19.03.2010
MAGNETOGRAM
SESTANKA PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE BORUTA PAHORJA Z
GENERALNO DRŽAVNO TOŽILKO BARBARO BREZIGAR, VIŠJO DRŽAVNO TOŽILKO
BRANKO ZOBEC HRASTAR IN MINISTROM ZA PRAVOSODJE ALEŠEM ZALARJEM
petek, 19.03.2010 ob 14.00 uri,
pisarna predsednika Vlade RS v vladni palači na Gregorčičevi 20, Ljubljana
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Govora je najprej in predvsem, da razčistimo dejstva, ki
so privedla do poslabšanih odnosov, če tako rečem med državo in tožilstvom oz. vlado in tožilstvom
– poslabšanih odnosov, ki si jih verjetno nihče ne želi, ne tožilstvo ne vlada. Moj drugi cilj bi seveda
bil, da dosežemo dogovor o tem, kako te motnje odpraviti in delati normalno vsak svoj posel, brez
nobenih turbulenc. Ampak najprej in predvsem moramo priti do dejstev. Ali imam prav, ko menim,
da se je vse skupaj začelo z vprašanjem navodil? Ali ne? Ali je bila izdaja navodil s tega vidika
neoporečna? Bilo je nekaj polemik, ampak na koncu je bilo strinjanje? Ne? Drži, ne? Prosim, kar
gremo. Kdor želi besedo, pa prosim.
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Hvala lepa za besedo, dober dan
gospod predsednik, minister, gospa Dimic. S kolegico sva danes prišli skupaj k vam. Glede vašega
vprašanja, glede obveznih navodil na Vrhovnem državnem tožilstvu in tudi na Ljubljanskem
tožilstvu, ki je bilo najbolj vpleteno, ker se je nadzor izvajal seveda nad tem tožilstvom, ocenjujemo,
da je bilo izrazito nepravilno sporočilo poslano, ker je bil nadzor odrejen zaradi konkretne odprte
kazenske zadeve, ker je bil odrejen na podlagi poslanskega vprašanja, zakaj državni tožilci
preganjajo finskega novinarja. Se pravi, zakaj opravljajo svoj posel. In ker nato nadzor, ki je bil
izvršen na podlagi odločbe vlade in v katerem so tožilci ljubljanskega tožilstva kot tudi predstavnica
vrhovnega tožilstva korektno sodelovali, ni pokazal nepravilnosti, hujših nepravilnosti, kot je minister
Zalar omenjal v svojih javnih izjavah. Po poročilu nadzorne skupine, ki je opravila pregled, je šlo za
neustreznosti, tako nekako so se izjavili, na določenih področjih. Vrhovno državno tožilstvo meni, da
tudi ta ugotovitev ne drži. Seveda tukaj nimamo, ker pravilnik je izrazito slab, nekega ugovora,
pritožbe, nekega postopka, smo pa pojasnili svoja stališča ministru. Sledile so štiri variante
obveznih osnutkov navodil. Mi smo kar naprej na te variante navodil dajali pripombe, del teh
pripomb je ministrstvo upoštevalo, del pripomb je podala na prošnjo ministrstva tudi Služba vlade za
zakonodajo, tudi le del teh pripomb je bilo s strani ministrstev upoštevanih. Na koncu so bila
navodila izdana, seveda ker mi nalaga dolžnost v zakonu, sem navodila objavila v tožilskih
obvestilih. Rok za začetek uporabe se še ni iztekel, vendar se soočamo že s problemi v zvezi s
tem. Na Vrhovnem državnem tožilstvu smo pripravili, pa še ne odposlali, zahtevo za oceno
ustavnosti navodil. Mislim da bo to, če ne bo šlo danes, verjetno danes ne bo šlo, bo šlo pa naprej v
ponedeljek ali v torek. Tako da s temi navodili se ne strinjamo. Najbrž bi bilo zelo težko natančno
ZAUPNO PREKLIC
Stran 2 od 25
ZAUPNO
vse obrazložiti, vendar naj povem, da je osnovni problem navodil v tem, da zahtevajo sopodpis
negativnih tožilskih odločitev, se pravi tistih odločitev, pri katerih tožilec svoje odločitve ne preverja
na sodišču. Se pravi, ko ne gre v postopek. Se pravi negativnih odločitev je podana obveznost
vodje tožilstva, da takšno odločitev sopodpiše. Torej ne glede na to, ali je nezakonita, ali je
nestrokovna, ali so napake. Napake delamo vsi. Tožilci so bili vedno zadovoljni, da če je kdo
ugotovil kakšno napako za njimi, da jo popravijo, če je tožilec pri svoji odločitvi vztrajal, noben vodja
nikoli ni pritiskal na tožilca, da mora pod neko presijo te odločitve spremeniti. V takšnih situacijah je
pač vodja odločil v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu, ali da sopodpiše, da popusti, da rečem,
ali pa da prevzame zadevo. Torej sedaj je tukaj sopodpis avtomatizem, obveznost. To je samo ena
od bistvenih stvari, kar je ostalo. To je kar se tiče navodil. Jaz ne vem kaj, ja.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: … glede navodil, preden gremo naprej, če se strinjate?
Navodila so sprejeta.
MINISTER ALEŠ ZALAR: Torej jaz bi rekel, da se je začel resen problem v sodelovanju ali
nesodelovanju med tožilstvom in ministrstvom ob odreditvi izrednega pravosodnega nadzora. Ta
odreditev ni bila povezana z, to je bilo lanskega leta poleti, če se ne motim, 3. septembra.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Šlo pa je zakaj?
MINISTER ALEŠ ZALAR: Šlo je zato, ker je ministrstvo poskušalo dobiti pojasnila od Vrhovnega
državnega tožilstva v zvezi s pripravo odgovora na poslansko vprašanje. In na neki točki, ko smo
zaprosili za dopolnitev pojasnil, je Vrhovno državno tožilstvo odgovorilo, da nam ne bo več dajalo
nadaljnjih pojasnil, češ da to kar sprašujemo, ni naša pristojnost. Šlo pa je za vprašanje, ki se je
izpostavilo, ne v poslanskem vprašanju, ampak v prvem odgovoru Generalne državne tožilke. V
tistem odgovoru je namreč pisalo, da je bila ta konkretna zadeva Berglund predodeljena tožilcu, ne
da bi bilo odločeno o predlogu tožilke za njeno izločitev. Mi smo na to postali pozorni, ker to je
seveda v popolnem nasprotju z Zakonom o kazenskem postopku in zato smo prosili za dodatna
pojasnila. Ker jih je Vrhovno državno tožilstvo zavrnilo, se je Ministrstvo za pravosodje potem
odločilo za izreden pravosodni nadzor. Tožilstvo je temu ugovarjalo, zato je v skladu z zakonom
končno odločitev morala sprejeti vlada. Vlada je ta nadzor odredila, tudi utemeljila, tudi zavrnila vse
očitke tožilstva, zakaj ne gre za noben poseg v samostojnost tožilca, ker se ta nadzor ni ukvarjal s
vprašanjem tega, ali je tožilec oz. tožilka ravnala prav, da je sprožila kazenski pregon, to nas ne
zanima in nikoli nas ni in nas tudi nikoli ne bo. Tisto kar je nas zanimalo je, ali je prav, da se je s tem
spisom poslovalo na način, da je bil predodeljen na način, ki ni v skladu z veljavnimi predpisi. Torej
to pa je državno tožilstvo.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: To je tvoja pristojnost?
MINISTER ALEŠ ZALAR: Seveda. In tu potem se je pa zadeva začela pa zapletati in temu je
potem sledil nadzor, ki je trajal mislim, da dva meseca, ki mislim da je bil korekten, tožilstvo ni imelo
nobenih pripomb v zvezi z izvajanjem samega nadzora in na osnovi tega nadzora potem na koncu
seveda sledi pa odprava ugotovljenih nepravilnosti, če ta nadzor to pokaže. Namesto, da bi se te
nepravilnosti odpravile, je tožilstvo začelo polemizirati z ugotovitvami nadzora. Po zakonu bi moralo
tožilstvo odpraviti in v 30-dneh sporočiti ministrstvu, kako je odpravilo ugotovljene nepravilnosti.
Seveda je nadzornik tisti, ki sprejme oceno, ali je šlo za kršitev ali ne in ne nadzorovanec. To velja
za vse postopke nadzora, ne glede na to ali je to Računsko ali kakšno drugo sodišče ali pa v tem
primeru ministrstvo. Nadzorovanec ima pravico, da ima svoje mnenje, da se ne strinja z
nadzornikom, ampak seveda na načelih pravne države utemeljen nadzor je tak, da pač ima nekdo
končno besedo in v tem primeru jo ima pač minister. Ko smo mi videli, kakšna je reakcija tožilstva,
smo se odločili, da gremo v izdajo obveznih navodil. Tudi to imamo po zakonu pristojnost in tu se
ZAUPNO PREKLIC
Stran 3 od 25
ZAUPNO
sedaj zadeve še naprej zapletajo, kajti mi smo poskušali besedilo teh navodil v korektnem
strokovnem usklajevanju pripraviti v sodelovanju s tožilstvom. In tu smo bili najprej zavrnjeni, češ da
pritiskamo na tožilce, ker jih sklicujem na neke posvete mimo generalne državne tožilke. Šlo pa je
za vabilo vodjem okrožnih državnih tožilstev, navodila pa se seveda nanašajo na poslovanje
okrožnih državnih tožilcev. Potem je sledilo pismo generalne državne tožilke trem predsednikom in
zadeva se je seveda začela do skrajnosti politizirati. Prišlo je potem do določene umiritve, zato ker
je vendarle prišlo do tega sestanka, ker smo na tem sestanku kar poglobljeno izmenjali poglede in
potem v nadaljevanju popravljali besedilo tako, da bi bilo, kot ti praviš pogosto, vodotesno. Bilo je
več teh krogov usklajevanj tudi s pisnimi pripombami. Vmes so prišle še pripombe Službe vlade za
zakonodajo, v tistem delu, ko je šlo za vprašanje ali bi navodila lahko šla preko okvira zakona, ki so
bile tudi upoštevane in s tem je seveda bil proces tudi zaključen. Navodila so bila izdana in sedaj so
objavljena. Absolutno ima Vrhovno državno tožilstvo pravico, da izrazi svoje nestrinjanje in zahteva
presojo ustavnosti predpisa, če tako meni. O tem ni nobenega dvoma, to sem že večkrat poudaril.
To je pač edini pravi način v pravni državi, da se s pravnimi sredstvi doseže poprava nečesa, kar
naj ne bi bilo v skladu z ustavo in zakonom. Ni pa v redu tudi to, da je bil ta ves postopek
usklajevanja spremljan s stalnim popolnim odporom tožilstva, kajti tožilstvo je bilo mnenja, da
navodila absolutno niso potrebna v nobeni točki. Tudi v tistih ne, ki jih je sama Služba Vlade za
zakonodajo ocenila kot same po sebi umevne. Na primer da mora biti vodja tožilstva vedno eden
od tistih, ki so poimenovani v letnem razporedu dela tožilcev. Kar je najbolj logično in kar seveda
čudi mene kot ministra, da se tožilci temu tako krčevito upirajo. Jasno, razumem, da vsako
pristajanje na pravilnost navodil na nek način med vrsticami pomeni priznavanje ugotovljenih
napak, ki jih je odkril pravosodni nadzor, ampak mi smo jasno povedali, da razumemo, da se lahko
zgodi, da pride do različnih interpretacij. Med pravniki še prav posebej in da ravno zato želimo
odpraviti te različne interpretacije z navodili. In ker je minister tisti, ki je pristojen, da ta navodila izda,
je torej najboljši način, da do tega pride, prav ta. Za nas je seveda ta zgodba z navodili zaključena
že nekaj časa, ampak jaz bi se rad premaknil naprej, ker …
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Ali lahko samo tukaj naredim za hip piko in vprašam, ali
je glede navedenih dejstev s strani ministra kakšna pripomba? Prosim, izvolite.
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Ne bom seveda, tukaj so najina
stališča popolnoma različna. Navodila delajo popolno zmedo in veliko težav. Tu s tožilskega vidika
ni nobenega dvoma. Tudi presegajo zakon. Tukaj smo mi čisto na jasnem stališču. Rada bi pa na
eno stvar odgovorila. Četudi je podana nepravilnost v eni zadevi od vseh pregledanih, ni nobene
potrebe za izdajo navodil, če je res nepravilnost podana. Tukaj je bila nepravilnost v samo eni
zadevi. Ni res, da je šlo za zahtevo za izločitev tožilke. Šlo je za dopis tožilke, ki je tako nekako
napisala: »Prosim, če lahko zadevo predodelite drugi oz. me iz zadeve izločite«. Vodja tožilstva je
tisti, ki ocenjuje ali je to zahteva za izločitev po Zakonu o kazenskem postopku, ali pa gre za
dodelitev drugemu tožilcu. To je pa dodelitev, ki jo ureja državno tožilski red. Zadeva je bila
popolnoma transparentna. V spisu so bili vsi podatki, tako ta izjava tožilke, kot tudi obenem odredba
vodje tožilstva, da zadevo dodeli drugemu tožilcu, to je bilo v tem konkretnem primeru sebi, ker je
zadevo zaradi študija tudi poznala in je bila zadeva najbolj ekonomična. Kar se tiče vabljenja oz.
poskusa, da bi se pogovorili s tožilci – veste, državno tožilska organizacija ima svojega
predstojnika. Jaz svoje kolege vodje tožilstev in tožilce spoštujem. Vendar pa je tukaj zakon in
zakon določa, kako minister komunicira s tožilstvom, poleg sej, kjer se lahko direktno obrača na
posamezna tožilstva. Je pa ta okoliščina, da je minister sklical mimo Generalnega državnega
tožilca vodje in na ta sestanek jaz niti nisem bila kot generalna državna tožilka povabljena, samo v
vednost sem dobila ta dopis. Seveda sem za njega prvo izvedela iz medijev, potem je pa šele
prišel. Bi rada opozorila, da Zakon o državnem tožilstvu glede teh stvari pa povsem jasno določa,
da minister lahko zahteva, da se na kolegijih državnih tožilstev obravnavajo načelna vprašanja
državno tožilske uprave ali pa njenega nadzora. Ampak o sprejetih stališčih ga potem obvesti
ZAUPNO PREKLIC
Stran 4 od 25
ZAUPNO
generalni državni tožilec. To piše zakon. Ko je prišlo brez kakršne koli moje intervencije in vse
insinuacije, ki so temu sledile, so bile popolnoma deplasirane. Kolegom nisem nič sugerirala, kako
naj se obnašajo, pa bi jim lahko. Lahko bi rekla, kaj je prav, kaj narobe po zakonu, pa se nisem v to
vtaknila, samostojno so se odločili. Jaz sem kasneje izvedela, da so se odločili, da ne pridejo na ta
sestanek. Odkrito povedano so bili nekateri kar precej šokirani, ko so dobili ministrove telefonske
klice, mislim da še isto popoldne. Obvestili so me, nekateri so že iskali druge službe, pa verjamem,
da ni minister grozil v tem smislu, ne očitam tega ministru, ampak to je bil pritisk in ob tej zakonski
določbi je povsem jasno, da so ravnali prav, ne glede na to ali je prav, da se skupaj pogovarjamo o
teh zadevah ali ne. Ko smo mi dali, mislim, da na prvi osnutek, pripombe, sem sama na koncu teh
pripomb predlagala ministru sestanek. Minister je predlog takrat sprejel in ocenil, da bi bilo dobro,
da so na tem sestanku tudi vodje tožilstev. Sama sem vodje tožilcev tudi na ta sestanek povabila in
naš vtis je bil po tem sestanku, ko je bilo vseh 11 vodij tožilstev, pa še trije smo bili z vrhovnega
tožilstva, da smo s strokovnimi argumenti dejansko prepričali, da so navodila napačna, da so v
nasprotju z zakonom, da presegajo zakon, da posegajo v državno tožilski red, da so mestoma
nejasna in delajo probleme in takrat je potem prišel nov osnutek. Minister je postavljal roke. Moram
reči, da je bilo to precej naporno, ker pač mi imamo veliko obveznosti. Roki so se samo na mojo
prošnjo podaljševali za dan ali dva, tako da je bilo dejansko to težko odgovoriti. Na koncu smo pač
pristali tam, kjer smo in zato sem to objavila. Jaz trdim, da je to še vedno škodljivo, da se nam že
dogaja, da morajo, nekdo napiše tri vrstice, ne bi ga smel vodja tožilstva več opozoriti, čeprav je
odgovoren za zakonito in strokovno delo, ker je pač odločitev sprejel in bi to pomenilo, po mnenju
na ministrstvu, pritisk na tožilca. To ni pritisk. Neodvisnost tožilca ni namenjena njemu, ampak
pravni državi in zato je neodvisen, da funkcionira tako kot je treba, to ne pomeni neodgovornosti in
tukaj imamo, če dovolite, samo da to zaključim, že probleme. Obveščeni smo vsaj z enega
tožilstva, da se že dogaja, da je pač »jaz sem to naredil, ti pa kakor češ« v tem smislu nekako in
zadeve se bodo počasi koncentrirale potem na tistih tožilcih, ki so resni in odgovorni. Vsi smo krvavi
pod kožo, vsak kdaj hoče kaj z levo roko narediti. Nočem reči, da so ti tožilci, ki tako reagirajo za
razrešiti in tudi težko je dokazati pravzaprav takšne stvari, ampak ne moremo mi vzpodbujati tega,
da ljudje se mirno izognejo odgovornosti in potem se zadeve skoncentrirajo na tistih najbolj pridnih.
Mi smo zdaj prišli do tega, če pozabimo na nezakonitost in priseganje državno tožilskega reda. To
je za nas resen problem. Pri nas so zadeve funkcionirale. Pri nas ni bilo težav in predvsem bi rada
povedala, da kolegi z ministrstva, ki so opravili pregled, ne poznajo tako dobro tožilskega dela, kot
ga poznajo tožilci. Zato se praviloma tak pregled, če ga odredi minister, izvaja preko vodij tožilstev.
Pričakujem, da je do vodij tožilstev takšno zaupanje, da če minister oceni, da je nadzor državno
tožilske uprave potreben, da to prepusti vodjem tožilstev. Ne oporekam mu pristojnosti, da lahko to
stori v izjemnih primerih tudi sam, ampak prav pa je tako. Je tudi rezultat veliko boljši.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Na sporazum (?) ti dam besedo minister, samo kratka
opomba. Sem vesel, da sem podrezal nekoliko dlje v te, recimo temu malce bolj zahtevne odnose
med ministrstvom in tožilstvom, zato ker je očitno, da so zadnji dogodki samo vrh ledene gore,
nekega nezaupanja pa ravnanja z ene druge strani, ki ji je bilo razumljeno drugače. Z obeh strani,
kot protipravno celo. Dajmo ostati pri dejstvih. Ali se glede dejstev kaj razlikujemo? Potem seveda
verjamem, da so tukaj različna mnenja tudi pravna, imam eno doma, ki ima ločeno mnenje vedno.
Tako da, ali je kaj v navedbi dejstev z ene in drugi strani, ki se oporeka, minister?
MINISTER ALEŠ ZALAR: Pogovarjamo se sicer o zadevi, ki ni neposreden povod, zato da imamo
tudi kolegico Hrastarjevo, ampak seveda ni bila pri tem nadzoru nepravilnost ugotovljena samo v
eni zadevi. Mi smo pregledali vse tožilske zadeve od 1.1.2008 dalje do konca septembra 2009 in
nepravilnosti so bile v več zadevah in je bilo več različnih vrst nepravilnosti in glavni problem, ki se
je pokazal je bil seveda v tem, da se je nepravilno poslovalo s spisi, zlasti tam, ko je šlo za
predodeljevanje spisov. Namesto da bi se uporabljali instituti, ki jih zakon predvideva, se je delalo
po domače. Tega si seveda tožilstvo ne more privoščiti, ministrstvo pa tudi ne, če to ugotovi. Ker se
ZAUPNO PREKLIC
Stran 5 od 25
ZAUPNO
je pa izkazalo, med drugim tudi na tem sestanku z vodji okrožnih državnih tožilstev, da tudi ponekod
drugo ravnajo podobno, ne pa povsod. Tam se je na razgovoru pokazalo, da nimajo enotne prakse,
da tudi vodje tožilstev ne delajo enako v podobnih primerih, zato smo ocenili, da je treba to
vprašanje razčistiti tako, da ne bo nobenih dvomov. In sedaj, ko gremo na te sestanke nesrečne.
Prvič. Moje vabilo vodjem tožilstev je bilo tako, da je izrecno pisalo, da gre za posvet o delovnem
osnutku navodil. Vodje tožilstev nisem vabil na pogovore o tem, kako vodijo politiko pregona ali
nekakšnih drugih zadevah, ki bi približale konkretnim zadevam, ki jih obravnavajo. O predpisu – mi
se na ministrstvu o predpisih posvetujemo z vsemi, z različnimi nivoji državnih uslužbencev,
funkcionarjev, pa tudi civilne družbe. To je nekaj najbolj normalnega. K temu nas celo zavezuje
Resolucija o normativni dejavnosti. In predvsem se vedno posvetuješ s tistimi, ki jih bo nek predpis
najbolj zadeval. Ta predpis bi najbolj zadeval vodjo okrožnih državnih tožilstev. Zato je bilo to nekaj
najbolj normalnega, zato je bilo tudi najbolj normalno, da so dva dni kasneje na ta sestanek prišli.
Problem je v tem, da generalna državna tožilka vidi to tožilsko organizacijo kot absolutno
hierarhično organizacijo, kjer se nič ne more zgoditi mimo generalnega državnega tožilca ali celo v
nasprotju z njegovim mnenjem. To pa seveda ne drži. Jaz kot minister seveda lahko komuniciram
in opravljam vse svoje dejavnosti po zakonu v zvezi s pravosodno upravo v razmerju do vsakega
vodja tožilstev in ne samo do generalne državne tožilke. Tako da tukaj problema v bistvu sploh ni
bilo in se pravzaprav tožilci oz. vodje in generalna sami pokazali, da ga ni, s tem ko so prišli na ta
sestanek o istem vprašanju, ki je v skladu konstruktivno, vsaj jaz tako ocenjujem. To je bila
konstruktivna diskusija. Naprej, ta sestanek je potem seveda pripeljal nas do spoznanja, da bi bilo
najbolje, da se ta navodila opremijo z obsežno obrazložitvijo, zato da se skozi to obrazložitev
odpravijo tiste dileme, ki so jih nekateri na tem sestanku izpostavljali in zato smo potem dodali
dodano vrednost tem navodilom z obrazložitvijo. Mi smo torej tu šli zelo nasproti tožilstvu. Moram
reči, da to, da jaz lahko samo preko kolegija vrhovnih državnih tožilstev pridem do nekega stališča,
tega seveda ne morem sprejeti. Samo dejstvo, da sta vidve danes tu, je dokaz, da to ni res. Ali
dejstvo, da je bila …………….. pri tebi, je dokaz, da to ni res, ali dejstvo, da hodi državni sekretar na
pogovore z vodji tožilstev po Sloveniji, je dokaz, da to ni res. Ali da namestnik generalne hodi na
ministrstvo na sestanek itn. Normalna je to komunikacija. Ampak takrat se je to že tako potenciralo,
da je bila vsaka poteza ministrstva razglašena kot prekršitev pravil. Mislim, da bi bilo dobro, da se
ukvarjamo z bistvom. Če imamo različen pravni pogled OK, potem naj vrhovni arbiter o tem presodi,
ne bo prvič in ne bo zadnjič. Nehajmo pa s tem obtoževanjem in poglabljanjem konflikta, ker mislim,
da ne vodi nikamor in predvsem nas ljudje zelo postrani gledajo vse skupaj.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Glede tega, ali smo zdaj razčistili dejstva povezana s
temi navodili?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Z naše strani ni absolutno
nobenega problema, kar se tiče korektnega sodelovanja, to moram zelo jasno povedati. Samo
toliko, da ne bo nejasnosti – pregledanih je bilo samo 37 spisov, v dveh so bile samo nepravilnosti,
zato da ne bo to zgledalo kot da je bilo v celotnem. V eni zadevi, ki je bila razdeljena v dve, tako,
zato sem prej o eni govorila, ampak tudi tukaj bova ostala na svojih stališčih, jaz ne govorim …
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Stališča že. Ampak dejstva? So bile pregledane vse
stvari?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: 37 zadev. Imam vse številke zadev,
ki so bile v poročilu pregledane. Vse zadeve, ki so bile, imajo tukaj številke in so na teh dveh koncih
poročila. Če lahko še eno stvar, preden nadaljujemo? Ni res, tožilstvo je do ene mere hierarhična
organizacija in pričakujem, da se predstojnika pač spoštuje, ni pa res trditev, da jaz gledam na
zadevo kot absolutno hierarhično. Mi smo kolegi znotraj tožilstva in noben problem ni obiskovanje,
sestanki, ko vlada regijo obišče in pridejo ali sekretar ali minister na obisk, to mi nismo nikoli
ZAUPNO PREKLIC
Stran 6 od 25
ZAUPNO
problematizirali. Tukaj je šlo pa za to določbo, določbo 55 b člena Zakona o državnem tožilstvu in
tukaj smo na te stvari občutljivi, in upravičeno, ker se je potem izvajal, mi je zelo žal, pritisk na vodje
tožilstev, zakaj niso prišli in tukaj je vendarle tožilstvo je neodvisen pravosodni organ, v Zakonu o
državnem tožilstvu je točno zapisano.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Tukaj je beseda, ki je problematična »pritisk«.
MINISTER ALEŠ ZALAR: Nikakršen pritisk ni bil to. Bilo pa je veliko presenečenje, kajti dotlej tega
problema ni bilo nikoli v razmerju do nobenega pravosodnega funkcionarja, ki opravlja funkcijo v
zadevah sodne ali pravosodne uprave. Če se minister lahko prosto sestaja s predsedniki sodišč in
nikakor ne samo s predsednikom Vrhovnega sodišča in nikakor ne samo s predsednikom in vsemi
sodniki, potem je toliko bolj logično, da se lahko sestaja tudi s tožilci, ki so mimogrede del izvršne
oblasti in ne sodne. Tu se skuša zdaj prikazati to kot pritisk, dejansko pa je šlo zato, da je v tistem
času v te skaljene odnose posegla očitno tudi generalna državna tožilka in posredovala v tej smeri,
vsaj tako so mi potem vodje okrožnih državnih tožilstev pojasnjevali, ko sem se z njimi o tem
pogovarjal. Ampak jaz mislim, da tukaj ne bomo prišli nikamor s tem, ker bo vsak ostal na svojem.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Ampak dejstva so verjetno enaka?
MINISTER ALEŠ ZALAR: Dejstva pa so taka, kot so. Mi smo bili tu morda celo preveč odprti, ker
smo iskali kontakt, iskali smo komunikacijo, želeli smo si ta usklajevanja in smo bili potem na ta
način zavrnjeni. Pa kljub temu potem vztrajali na tem in zadevo speljali tako, kot mislim, da je prav.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Se preselimo sedaj na povod za ta sestanek in to je na
zadnjo zadevo, ki je, kot bi se lahko reklo v žargonu, sodu izbila dno. Tukaj pa mislim, da je treba
biti preciznejši v razjasnitvi dejstev in okoliščin, da bi potem lahko imeli pravo diagnozo problemov
in pravo rešitev, pravično ali pa prepričljivo bolje rečeno. Tukaj se mi zdi, da bi bilo dobro izvedeti iz
obeh strani. Kdo želi prvi povedati? Aleš, kar misliš, da je potrebno razjasniti.
MINISTER ALEŠ ZALAR: Tu moram reči, da to je samo en dokaz več te popolne blokade v
komuniciranju s strani Vrhovnega državnega tožilstva v razmerju do ministrstva. Ministrstvo se je iz
medijev seznanilo, da je gospa Hrastarjeva odstopila kot vodja specializiranega oddelka. Mi nismo
bili obveščeni o tem s strani generalne državne tožilke.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Bi morali biti? Da ali ne? Si dolžan biti obveščen?
MINISTER ALEŠ ZALAR: Jaz bi pričakoval, da bom obveščen, predvsem bi bil pa dolžan
obveščen v trenutku, ko sem za to zaprosil.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Da ali ne gospa generalna?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR:Ste bil obveščen. Minister je bil o tem
obveščen. Minister je želel od mene odstopno izjavo kolegice Hrastarjeve. Jaz ne bi imela nič proti,
saj jo je ne vem pač tudi dobil. Ne bi imela nič proti, če mu kolegica to odstopno izjavo tudi
posreduje, samo njene izjave v okviru državno tožilske uprave ni bilo mogoče zahtevati s strani
ministrstva od Vrhovnega tožilstva. Seveda njena odločitev pa je, mirno bi jo lahko izročila.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Očitno si mislil, da je bila dolžna generalna državna
tožilka.
ZAUPNO PREKLIC
Stran 7 od 25
ZAUPNO
MINISTER ALEŠ ZALAR: Seveda. Poglejte, vodja oddelka ima pooblastila v zadevah državno
tožilske uprave in če vodja oddelka odstopi in navede, da je bila ovirana pri izvajanju svojih nalog in
jaz to izvem, potem je logično, da želim vedeti, zakaj se je to zgodilo? In na tej podlagi, ker jaz po
zakonu izrecno nadziram zadeve državno tožilske uprave v okviru pristojnosti, ki jih imam kot
pravosodni minister v zadevah pravosodne uprave, sem absolutno upravičen do tega. Tukaj je
Zakon o državnem tožilstvu popolnoma jasen in seveda jaz tega nisem dobil. Jaz sem torej lahko
sklepal o dejstvih v tej zadevi samo na podlagi tistega, kar je izhajalo iz tega pisma.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Ali smem samo zaključiti? Če prav razumem, si ti
minister zahteval to odstopno izjavo, vendar je vi ste menili, niste bili dolžni dati in je tudi niste
posredovali. Ali pač?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Jaz sem ministru povedala, potrdila,
da je kolegica Zobec Hrastar z mesta vodje specializiranega oddelka odstopila. Povedala sem mu,
da je postavljena že nova vodja, ker namreč postavitev vodje specializiranega oddelka je v
pristojnosti vodje skupine in mojega soglasja.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: To je gospa Žgajnarjeva?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Je vodja skupine. Ona postavlja z
mojim soglasjem in to napišemo v letni razpored dela. O tem sem ministra obvestila in mu tudi
povedala, da oddelek normalno funkcionira. Odstopne izjave nisem posredovala, kasneje sem
videla, da jo je pač minister imel, in jaz nimam nič proti temu, ampak jaz moram povedati, da
pristojnosti ministra v okviru državno tožilske uprave je treba izrazito ozko tolmačiti in to v smislu
zagotavljanja pogojev za delo tožilstva. Ker tožilstvo je ne glede na trditev, da gre za del izvršilne
oblasti, v resnici gre pa za sui generis organ, ki je pravosodni organ, in v tem smislu je tudi
zakonska določba v Zakonu o državnem tožilstvu povsem jasna, državno tožilstvo je samostojen
pravosodni organ. Pristojnosti ministrstva so znotraj jasno določene v zvezi samo z upravo in še to
ozko zaradi zagotavljanja pogojev za delo in izobraževanja itn.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Kot sem že v uvodu povedal, sem dopuščal možnost, da
bomo ostali pri različnih interpretacijah dejstev, vendar dejstva morajo biti jasna. Torej vi preprosto,
gospa generalna državna tožilka, na prošnjo ministra niste dali tega pisma, misleč da tega niste
dolžni storiti. Drži? Zdaj pa obstajajo različne interpretacije ali ste bili to dolžni storiti. Ali drži? Ti
ostajaš pri svojem, minister in vi pri svojem, gospa generalna državna tožilka.
MINISTER ALEŠ ZALAR: No, in zdaj jaz ne dobim niti te odstopne izjave, niti ne dobim tistega, za
kar sem posebej zaprosil. Zaprosil pa sem, da če generalna državna tožilka meni, da bi jaz moral
imeti v zvezi s tem odstopom še kakšne informacije, prosim, da mi jo posredujete. Ona je očitno
ocenila, da jaz tu ne potrebujem nobene informacije in je tudi ni posredovala, razen te, da je
imenovana nova vodja oddelka. Od tu dalje torej jaz nimam nobene podlage, da dvomim v tisto, kar
piše v pismu gospe Hrastarjeve. To pa je, da je v konkretni zadevi prišlo do vmešavanja v njen
proces vodenja preiskave in opredeljevanja glede katerega kaznivega dejanja naj se preiskava
izpelje.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Zdaj pa, ker je tukaj tudi gospa Hrastarjeva, za kar se
vam posebej zahvaljujem, bi rad vas vprašal gospa Hrastar. Vi navajate v svoji izjavi, da je bil poseg
generalne državne tožilke nenavaden in pomeni nezaupanje v vaše strokovno delo in vodenje
oddelka. Niste napisali nezakonit, ampak nenavaden. A lahko zdaj pridemo najprej do dejstva, ali je
bilo kaj takega, kar je bilo nenavadno ravnanje v tem primeru posebej, tako da bo jasno zakaj je šlo,
da bomo razumeli, v čem ta nenavadnost tega ravnanja?
ZAUPNO PREKLIC
Stran 8 od 25
ZAUPNO
VIŠJA DRŽAVNA TOŽILKA BRANKA ZOBEC HRASTAR: Hvala za besedo. Najprej bom
odgovorila na vaše vprašanje, potem pa prosim, če se mi omogoči par minut, da bom pojasnila
celotno kronologijo dogodkov, zato da bo res točno, precizno, sem si tudi pripravila pisno in sedaj bi
šla najprej k vašemu vprašanju. Zakaj sem uporabila izraz nenavadno? Mogoče sem ta izraz
nenavadno uporabila zato, ker je bilo to pisanje namenjeno izključno generalni državni tožilki in
vodji skupine. Seveda je nenavadno, če vsak drug dan generalna državna tožilka kliče policista
specializiranega oddelka v zadevi, katero obravnavam jaz in seveda upoštevaje Zakon o
kazenskem postopku, ki določa, da so policisti specializiranega oddelka o razlogih za sum, da je
bilo storjeno kaznivo dejanje, dolžni obvestiti tožilce v skupini. In v 4. odstavku 10. člena Zakona o
državnem tožilstvu je tudi določeno, da policiste specializiranega oddelka usmerja državni tožilec
specializiranega oddelka. Sedaj, če sem odgovorila, bi pa mogoče šla malo na kronološki pregled.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Torej, a smem, ker nikomur od vas ne sežem do kolen
glede strokovnega znanja, če sem prav razumel, vi torej menite, da je generalna državna tožilka
prekoračila neka svoja pooblastila, ki jih ima glede nekega spisa. Sem prav razumel?
VIŠJA DRŽAVNA TOŽILKA BRANKA ZOBEC HRASTAR: Lahko bi tako rekli.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Je to neobičajno, se ni dogajalo prej?
VIŠJA DRŽAVNA TOŽILKA BRANKA ZOBEC HRASTAR: Ne. Razen v decembru je bila ena
prometna nesreča, katero je povzročil tudi policist, tudi v tisti zadevi se je generalna odzvala, tudi je
bilo nekaj sestankov, mislim da dva ali trije z nekaterimi policisti, vendar v tisti zadevi ni bilo tako
pogosto in tako intenzivno klicanje in pa tako intenzivna njena vključitev v zadevo.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Ali je ta paralela prava ali ne, mi boš ti znal pojasnit Aleš,
ampak recimo - jaz sem imel pred kratkim sestanek v Muri. Sestal sem se z vodstvom Mure in ni
bilo ministra Lahovnika. To je bilo neobičajno, ker običajno je, saj je bil o tem obveščen kasneje,
ampak ni bil. Ali sem jaz takrat ravnal neobičajno? Nezakonito? Ali je zdaj v državno tožilskem
pravnem redu tako jasno definirano, kje so meje običajnosti in zakonitosti, da bi se lahko to reklo?
To bi rad razčistil, ker če je, potem se da tukaj ugotoviti, da je šlo za neobičajen ali pa celo
nenavaden ali pa celo nezakonit poseg. To moramo razčistiti. Ali gre samo za interpretacijo, ali so
jasna pravila? Prosim generalna ali lahko vas vprašam?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Najprej bi rada povedala, da,
Branka oprosti, to klicanje policista se zelo fino sliši, ampak prvič, to ni bilo res točno tako, mislim da
je bilo štirikrat ali petkrat in bom tudi povedala. Moja odgovornost kot generalne državne tožilke je,
da poleg, kot je odgovornost vodij tožilstev na posameznih tožilstvih, da skrbijo za pravočasno,
zakonito in strokovno delo. To zato, kar je šlo v konkretni situaciji, ni tožilsko odločanje, je
predkazenski postopek - preiskovanje in odkrivanje kaznivih dejanj. 158. a člen ZKP, ki govori o
tem, seveda je imela kolegica Branka vse pristojnosti v tej zadevi, ta določba ureja razmerje med
tožilcem in policistom specializiranega oddelka. Policisti specializiranega oddelka so zaposleni na
Vrhovnem državnem tožilstvu. Ne ureja razmerja med generalno državno tožilko in policistom. Jaz
lahko s svojimi sodelavci vedno govorim.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: In to so tudi policisti?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: To so tudi policisti. Tukaj je šlo za
zadevo, ki sta jo obravnavali dve tožilski enoti: Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani z vidika
morebitnih zlorab pri vrnitvi psov in z vidika kaznivega dejanja mučenja živali, in specializiran
ZAUPNO PREKLIC
Stran 9 od 25
ZAUPNO
oddelek v, kot veste, osnova je bilo tisto kroženje neprimerne fotografije (predsednik: kaznivo
dejanje) po spletu, ki je bila očitno posneta na kraju ogleda. To je bila osnova. Seveda pa se je tukaj
porajalo še veliko drugih sumov, ne samo ta.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Ali jih lahko navedete, ali je to poseganje v postopek? Ni
treba da to vemo za razumevanje?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Ne, saj vam ne bom nobene take
podrobnosti pripovedovala, moram reči, da vedo mediji več kot o tem sama.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Ampak to ni dobro.
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: V tem, kar jaz pripovedujem, ni
nobene takšne stvari, ki bi bila problematična. Torej, v takih zadevah, kot je bila ta, so me najprej
dolžni moji sodelavci obveščati nemudoma o zadevah. Jaz sem se tudi pri policistu informirala o
zadevah, tudi pri njemu. Informirala sem se pri kolegici Hrastarjevi, informirala sem se tudi pri
kolegici Žgajnarjevi. V nekaj primerih, ko sem govorila s policistom, je bila kolegica Hrastarjeva na
obravnavah, en dan sem pa mislila, da je na obravnavah, ker je imela napovedane, pa so ji
odpadle. Torej zadeva se ni skrivala, se ni delala mimo ljudi. Informirala sem se o zadevi, imela
sem tudi nekaj opozoril in sugestij v smeri kvalitetnega preiskovanja, ko sem npr. samo primeroma,
videla informacijo, da je nekje v bližini kraja neka kamera, ki nadzira promet, za katero se je trdilo,
da se zelo hitro zbrišejo podatki, takrat sem policista poklicala, in rekla: »Poslušajte ste vi tole
videli«? In je rekel: »Ne«. Sem rekla: »Ali ne bi bilo tole dobro imeti preden bo prepozno«? In
seveda se je zadeva preverjala. To je ena taka situacija.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Ali ste s tem kršili zakon in pravila, ali ne?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Nič nisem kršila, lepo prosim, saj
sem dolžna spodbujati preiskovanje. Jaz nisem nič prevzemala ali odločala v tožilski smeri. Na ta
način mi pogosto sodelujemo. Poglejte recimo, da rečem v gradbeni zadevi, ne samo jaz, moj
namestnik predvsem, ki se bolj z gospodarskimi zadevami ukvarja, je neštetokrat na ta način
sodeloval, opozarjal, in rekel tu bi bila ta kvalifikacija v redu, pazite tu, dajte še to narediti. Na ta
način mi na tožilstvu funkcioniramo, se dogovarjamo, pogovarjamo in v okviru zakonskih
pristojnosti. Poglejte po tej logiki, samo ena stvar. Zadnjič je bilo dejansko po televiziji - delavci, ki so
na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prišli in gladovno stavkali, in sem rekla, tukaj pa
zna biti sum kaznivega dejanja kršitve pravic delavcev, ker se je trdilo, da ne vem kakšno, več kot
eno leto niso dobili plač. Jaz sem takrat dvignila telefon in poklicala vodjo tožilstva v tem primeru, v
tem primeru policist ni pri nas zaposlen, in jo opozorila: »Poslušaj, ali je tukaj mogoče, ali kaj
preiskujete, ali bi bilo treba kaj pogledati«? Naslednji dan me je vodja zunanjega oddelka obvestil:
»Ja, nekaj policija dela, nekaj imam pa jaz že v postopku«. To je vendar normalen način
komuniciranja, da ne bo problema. Kolegica Hrastarjeva je moja dolgoletna sodelavka. Midve sva
se pogosto tudi pogovarjali. Nikoli, če bi, jaz bi pričakovala, da če misli, da ji ne zaupam, da bi meni
najprej povedala. Torej to enostavno ni resnično. Poskušala sem pomagati in pospešiti ob veliki
njeni obremenjenosti preiskavo, in delala sem v okviru zakona. Nisem posegala v druge pristojnosti.
Enostavno se to sploh ne da pametno razložiti, ker s tem hočete povedati tudi, ko smo navodila
obravnavali, minister, da se mi pravzaprav na tožilstvu ne bi smeli posvetovati in pogovarjati. Zdaj
majčkeno pretiravam v tem smislu, ampak te trditve so bile postavljene. Če človek vidi, da je nekje
nekaj treba narediti, vendar pove svoje stališče in mnenje. Mi smo vsi tožilci, vodja tožilstva ni
človek od zunaj, je tožilec s svojimi tožilskimi pristojnostmi. Seveda ko se pa sprejema tožilska
odločitev, takrat je pa človek na koncu sam in samostojen, jasno. Sprejme svojo odločitev takšno,
kot misli, da je najbolj prav.
ZAUPNO PREKLIC
Stran 10 od 25
ZAUPNO
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Aleš, boš seveda, samo me to zanima, ker bi rad
razjasnil najprej, če želite lahko komentirate vprašanje zaupanja, nezaupanja, ampak zdaj da
razčistimo stvar nenavadnosti. Če prav razumem, se ta stvar večkrat dogaja ali ne? Samo to, da
razčistim, gospa Hrastar?
VIŠJA DRŽAVNA TOŽILKA BRANKA ZOBEC HRASTAR: Ne, se ni tolikokrat dogajala. V, kot
sem že povedala, v specializiranem oddelku je bilo v novomeški zadevi prometne nezgode, pa v tej
zadevi, če jo imenujem zadeva Baričevič. Vmes me je generalna klicala tudi v zadevi ……………
………………., to je bil tisti preizkus alkoholiziranosti, če preiskujemo. Jaz sem preštudirala Zakon o
varnosti cestnega prometa, videla sem, da ni bilo kršitve, da ne bi bilo kaj napak, sem še z našimi
policisti, z enim, ki je bil tam prometnik, da sva res prediskutirala, da bi bila lahko kakršnakoli kršitev
in sem jo obvestila korektno, da ni bilo nobenega kaznivega dejanja. Vendar je bilo samo
vprašanje, ali to že preiskujete? Nič kaj, pa kako.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Je generalna državna tožilka dala navodila policistu kako
naj preiskuje?
VIŠJA DRŽAVNA TOŽILKA BRANKA ZOBEC HRASTAR: V tej zadevi Baričevič? Da. Če mi
dovolite, bi jaz na kratko samo kronologijo, potem pa lahko tudi ocenite tudi sami, morda zaradi
lažjega razumevanja. Jaz nimam resnično nič proti generalni državni tožilki, da ne bo kdo napačno
razumel. Ampak tudi policist specializiranega oddelka je bil nad tako pogostimi klici presenečen.
Zato je on k meni vsakič prišel. Zdaj pa mi dovolite, da grem kratko čez to kronologijo, ker mogoče
bo potem lažje razumljeno. Zadeva se je začela tako, da mi je 11.2.2010 vodja skupine Žgajnarjeva
po telefonu poslala SMS, »Ali kaj delate v zvezi z Baričevičem«? Ker je bila ona takrat na službeni
poti, sem ji jaz odgovorila enako s SMS sporočilom: »Ne«. Nakar mi je ona odgovorila: »In slike so
z ogleda«. Ker jaz nisem vedela, kaj je imela ona to v mislih, sem jo takoj poklicala. Povedala mi je,
da je bila na spletnih straneh objavljena slika golega trupla iz ogleda na Oražnovi ulici v garaži Saše
Baričeviča. Jaz sem takoj poklicala policista specializiranega oddelka, operativnega vodjo, in mu
naročila, naj pregleda spletne strani, če se res kje nahaja taka fotografija. In on mi je po dveh treh
urah prišel povedati, mi je tudi prinesel stisnjeno fotografijo, mi je tudi pojasnil, da on ocenjuje, da bi
šlo lahko za kaznivo dejanje neopravičenega slikovnega snemanja, s čimer sem se jaz strinjala in
sem mu tudi takoj ustno odredila preiskovanje. Ustno pa zaradi tega, ker smo takrat, to je bilo
11.2.2010, imeli sestanek na Vrhovnem državnem tožilstvu, sklicala ga je gospa generalna, zaradi
e-pravosodja. Sestanek se je zavlekel dolgo v popoldne, zato sem spis odprla naslednji dan, to je
bilo 12.2.2010, ko sem se vrnila iz obravnave iz Celja. Res sem bila na obravnavi, prišla sem pa
zelo zgodaj nazaj, ker je obravnava odpadla. Ko sem prišla iz obravnave nazaj, ura je bila 10.00,
me je policist ……….. obvestil, da ga je v zadevi Baričevič poklicala generalna državna tožilka, da
je bil pri njej, da ji je poročal tudi o tem, kaj je bilo že storjenega v tej zadevi. Med drugim mi je
gospod ………..., sem si tudi takrat zabeležila, on je o tem takrat napisal uradni zaznamek, povedal
sledeče: »da mu je generalna državna tožilka povedala, da je to, da raziskuje kaznivo dejanje
neupravičenega slikovnega snemanja v redu, vendar pa je neupravičeno slikovno snemanje
sekundarnega pomena, da ona vidi zlorabo, samo zlorabo«, to mi je on povedal, »da vidi veliko
večji problem, kot so te fotografije, ki so se pojavile v medijih, pozno obveščanje«. Povedala mu je,
da je policija zamolčala, da gre za sum kaznivega dejanja mučenja živali, poleg tega pa mu je
generalna državna tožilka navedla, da je na posnetku A-kanala vidno, da je policist dvignil trak
državni sekretarki, ki je tja prišla s sestro…(ZAUPNO)…………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
……………………………………………………………………………………………………………...…
…………………………… Tega dne, torej dvanajstega, sem jaz potem poklicala generalno državno
ZAUPNO PREKLIC
Stran 11 od 25
ZAUPNO
tožilko. To pa zaradi tega, ker sva bili midve vnaprej dogovorjeni, da se bova sestali, ker sem jo
prosila, da bi se pogovorili o tem, da jaz vodenje specializiranega oddelka predam nekomu
drugemu iz dveh razlogov. Prvič, zaradi tega, ker se meni 1.8.2010, letos, izteče mandat v skupini,
ker nisem več nameravala kandidirati za delo v skupini. In tudi zato, ker sem bila dejansko, kot je
povedala generalna državna tožilka, obremenjena in sem se resnično od pomladi do poletja želela
v celoti posvetiti drugi zadevi, ki jo imam v obravnavi. To sva se z generalno državno tožilko
pogovorili, povedala je rešitev. Jaz sem se z njeno rešitvijo strinjala, potem pa mislim, da je bilo res
tako, da mi je generalna državna tožilka povedala, da je govorila s policistom specializiranega
oddelka. Jaz sem ji povedala da vem, ker je on meni to povedal. Potem sva se pa tudi midve
pogovarjali o smeri preiskovanja. (ZAUPNO) ………………………………………………………….
……………………………………………………………………………………………………………….
……………………………………………………………………………………………………………….
……………………………………………………………………………………………………………….
……………………………………………………………………………………………………………….
……………………………………………………………………………………………………………….
…………..
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Še prometnih ne razumem dobro…(smeh)
VIŠJA DRŽAVNA TOŽILKA BRANKA ZOBEC HRASTAR: (smeh)… …(ZAUPNO)………………
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
…………………………………………………………………… To je bilo 12.2.2010. Potem temu sledi
petnajsti, to je bil ponedeljek. V ponedeljek sem bila jaz ves čas v službi, nisem bila na obravnavah.
In tekom dopoldneva me je policist …….. ponovno obvestil, da ga je generalna državna tožilka
ponovna klicala. Da je želela pojasnilo, kako poteka preiskovanje in on je tudi poročal, kaj je naredil
(ZAUPNO) ………………………………………………………………………………………………….
……………………………………………………………………………………………………………….
Potem je 16.2.2010, je torek. Šestnajstega sem jaz generalno državno tožilko poklicala zjutraj,
ampak da sem jo obvestila o neki drugi zadevi, kje bo objavljeno v Odmevih in kasneje, mislim, da
ni bilo v tem pogovoru, mi je povedala, da je za danes ob 11. uri, torej 16.2.2010, sklicala sestanek
med tožilci iz Okrožnega državnega tožilstva iz Ljubljane in specializiranim oddelkom, zaradi
dogovora o preiskovanju. Moram povedati, da meni je gospa generalna rekla, da če imam preveč
dela, da naj se ne udeležim tega sestanka, da lahko da ne pridem, če sem preobremenjena tako.
Vendar sem jaz rekla, da bom verjetno prišla ali pa de se bom odločila. To zdaj nisem več
prepričana. V tistem, ko sem jaz končala pogovor z generalno, je prišel k meni policist
specializiranega oddelka, mi tudi povedal za sestanek in jaz sem rekla, da bom jaz tudi na ta
sestanek šla.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Vedno en in isti policist?
VIŠJA DRŽAVNA TOŽILKA BRANKA ZOBEC HRASTAR: …(ZAUPNO) ………………………….
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
ZAUPNO PREKLIC
Stran 12 od 25
ZAUPNO
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………...
…………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
…………………………………………………………………………………
(2. stran traku)
(ZAUPNO) ...………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
ZAUPNO PREKLIC
Stran 13 od 25
ZAUPNO
dobesedno čakal, niti jakne nisem odložila, je že bil pri meni, mi ponovno povedal, da ga je klicala
generalna državna tožilka. Povedal je, kaj mu je, imel je že napisan uradni zaznamek in mi je
povedal, da je ponovno klicala, (ZAUPNO) ……………………………………………………………….
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………...
………………………………………………………………………………………………………………..
………………………………………………………………………………………………………………..
……………………………………
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Ali lahko še enkrat poveš, kaj sem
naredila, ker nisem razumela?
VIŠJA DRŽAVNA TOŽILKA BRANKA ZOBEC HRASTAR: …(ZAUPNO) ………………………….
………………………………………………………………………………………………………………...
……………………………………………………………………….
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Ali je bilo to res?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Ne.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: No, to je zdaj zelo pomembno. Čakajte, ali je to res ali
ni, to je pomembno.
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Seveda ni, lepo vas prosim.
VIŠJA DRŽAVNA TOŽILKA BRANKA ZOBEC HRASTAR: Barbara, oprosti, to je on meni
prinesel, on je to napisal. Jaz pripovedujem samo tisto, kar je on meni povedal in napisal. Če on
meni ne bi tega prinesel in napisal, saj jaz tega ne bi vedela. V tem trenutku se mi je zdelo, da je pa,
nisem več razumela, ali se ne zaupa meni, ali ne vem kaj in glede na to, da sem jaz že imela
pripravljeno izjavo, da odstopim z mesta vodje oddelka, ker jaz sem po vsem tem dogajanju imela
občutek, da se meni ne zaupa, sem potem pogledala samo pošto, ki sem jo dobila, ker sem bila
sama, ker je bila kolegica, ki dela še na specializiranem oddelku na dopustu, dvajset čez tretjo oz. 5
minut do pol štirih sem šla v Urad generalne, da ji bom pač dala mojo odstopno izjavo. V Uradu ni
bilo nobenega. Pojasnjeno mi je bilo, da je generalna že šla in sem to delavki oddala. Moram pa
reči, zakaj sem šla tako pozno gor, bom tudi pojasnila, ni nobena skrivnost. S službenim
avtomobilom sem prišla v garažo, v garaži sem videla, da je še parkiran avto generalne državne
tožilke, prepričana sem bila, da je ona še gor in sem šla gor. Če bi jaz vedela, da nje ni več, jaz v
petek te svoje izjave ne bi oddala, ker sem želela oddati njej osebno. V ponedeljek sem jo oddala
še …………………………. in potem se je zadeva tako za mene zaključila. Policist me potem ni več
obveščal, mislim, da me ni več obveščal, ne bom zdaj trdila, ampak vse kar sem povedala zdaj,
sem izvedela od njega, nisem imela nikogar drugega, da mi pove, da mi je napisal uradne
zaznamke. Uradni zaznamki so v spisu in če se mi ne verjame, se lahko pogleda. Hvala.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Nimamo nobenega razloga, da vam ne bi verjeli,
nimamo nobenega razloga, da bi dvomili v besede policista, samo tukaj je generalna državna
tožilka, ki jih usporava. To pa je pomembno, ker ravno njegove navedbe so vas privedle do
odločitve, da zapustite mesto. Je zelo pomembno, ali je policist menil, da govori točne stvari, pa
niso bile tako izrečene, kaj je bilo tukaj narobe?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Zdaj tako razumem, zdaj razumem
čemu je bilo tole namenjeno, da sem na zagovoru.
ZAUPNO PREKLIC
Stran 14 od 25
ZAUPNO
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Ne, ne, kje pa, generalna prosim.
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Zato tudi moji kolegi danes niso
mogli priti z mano.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Se moramo med sabo, pa končamo ta sestanek takoj.
Nisem nič posebej pripravljal ta sestanek, sem imel zelo veliko drugih stvari, sem se pa dolžno
pripravljal.
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Očitno je to namenjeno temu, ker
sem presenečena nad vsemi temi trditvami. Jaz sem ves čas sodelovala, pospeševala, opozarjala,
koordinirala. Nisem delala ničesar drugega, po tem ko je kolegica Hrastarjeva odstopila, je bil še en
koordinacijski sestanek in takrat sem posebej vse prisotne vprašala, ali je kdo in tudi tega policista
glede na te trditve kasneje, ki so se pojavile tudi v medijih, ali je kdo to moje informiranje,
koordiniranje, pogovarjanje, svetovanje jemal kot kakršnokoli vtikanje. Nihče. Izrazito sem vprašala
posebej tega sodelavca policista.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Kdaj je bilo to? Pred 19. ali po 19?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Ne, po tem, datum moram
pogledati, se ga točno ne spomnim. Po tem je bil koordinacijski nov sestanek. Torej, opozarjala
sem na stvari, za katere sem izvedela, nobenih takšnih nenavadnih zadev ni bilo. To počnemo mi
pogosto in z določenimi trditvami, ki jih je kolegica Hrastarjeva povedala in poudarki sem izrazito
presenečena. Nikoli nisem zanikala in tudi ne bom, ker imam pravico in dolžnost sodelovati s
svojimi ljudmi na tožilstvu, dolžni so me informirati, ničesar ni bilo nikoli pred nikomer skritega, vse je
bilo v interesu, da se opravi preiskava. Da bo povsem jasno, ni bila drugotnega pomena dejstvo, da
je slika krožila po spletu. Najbolj enostavna je ta stvar, najbolj enostavno jo je preiskati. Problemi so
bili drugje. Tožilci so me obvestili, preiskovalni sodnik je povedal, da ni bil obveščen o nobenih
okoliščinah, ki bi omogočale odločitev, da se s tožilko odločita, da odideta na kraj dogodka. To so
me obvestili tudi tožilci. Nobenih okoliščin razen dejstva, da so psi raztrgali svojega lastnika. To
dejstvo kaže, da ne gre za kaznivo dejanje in takrat se seveda praviloma tožilec in sodnik odločita,
da ne gresta na ogled.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Ampak saj ponavadi ne gre, kakor so mi rekli, tožilec na
kraj dogodka.
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Tožilec gre praviloma vedno s
preiskovalnim sodnikom, praviloma vedno.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: A to pa ne vem, sem imel drugačne informacije.
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Pravzaprav gre lahko celo sam,
vendar ogleda ne more sam voditi. Ampak, torej tukaj je bilo ta informacija, da niso bili, za trak
policijski, kjer se je opravljal ogled, so bili spuščeni ljudje, ki so nepooblaščeni in od vseh situacij, ki
smo jih tukaj slišali, se je meni zdelo izrazito to pomembno, da ljudi na to opozarjam. Rezultat mene
ne zanima. Rezultat je tak, kakršen se ugotovi. Veliko bolj problematično je, če ti nečesa ne
ugotoviš. To je šlo samo za te stvari. Ni šlo za nezaupanje kolegici Hrastarjevi, na noben način. Šlo
je za to, da odgovorno opravljam svojo funkcijo. Dolžan me je pa tudi policist informirati o takšnih
zadevah. To sta bili ti dve okoliščini – dejstvo, da ni bila opravljena hišna preiskava itn., tu je bilo še
kar nekaj situacij, za katere človek zve in opozori. S policistom sva se pogovarjala v bistvu kot
ZAUPNO PREKLIC
Stran 15 od 25
ZAUPNO
kolega, bila sem presenečena, ko sem slišala, da je bilo zahtevano, da se o razgovoru z mano
pišejo uradni zaznamki, jaz s svojimi kolegi ne pišem uradnih zaznamkov.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: Zahtevano?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: Ne. Tukaj je šlo namreč za nasvet,
kako naj se zadeve pospešijo in opozorilo, da smo nekje nekaj prebrali. To jaz PIAR službo
opozorim, povejte Branki, da to in to piše, da bo vedela. Kar se tiče novomeške zadeve. Pa to še
naj povem. Tukaj bomo pač videli, bomo z notranjim nadzorom ugotovili, kako so stvari tekle v tej
zadevi. Notranji nadzor, Vrhovno državno tožilstvo ima oddelek za državno tožilski strokovni
nadzor, ki izvaja nadzorstvene preglede nad delom tožilcev.
PREDSEDNIK VLADE BORUT PAHOR: In kdaj bo to, je že odločeno, da bo?
GENERALNA DRŽAVNA TOŽILKA BARBARA BREZIGAR: To bomo zdaj v teh dneh opr