Pahor svoje poslanstvo v novem mandatu vidi skozi vlogo Slovenije v mednarodnem prostoru: "V naslednjih petih letih bo za Slovenijo zelo pomembno, da bo kot suverena država, ki je članica EU in Nata - če to ni pretenciozno - pripomogla k stabilizaciji in urejanju mednarodnih razmer."
Eden večjih izzivov je begunsko vprašanje, pri katerem je EU po mnenju Pahorja padla na izpitu. "To zelo maje njeno samozavest pri ukvarjanju z lastnim razvojem," meni.
Pri sprejemanju beguncev v Evropo je proti pretiravanju in za sorazmernost, "ker nam bodo stvari sicer ušle iz rok".
V tej luči razume tudi skrb ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar, ki jo je ob primeru Šami podprl. "Da ne damo vtisa, da kakorkoli odstopamo od ravnanja praktično vseh držav, ki razumejo, da je število beguncev, ki so se zatekli v Evropo, veliko večje od pripravljenosti 28 držav, da si enakovredno porazdelijo breme in skrb za njih".
Po njegovih besedah namreč v evropski politiki danes "prevladuje skrb, da nihče od politikov s svojimi izjavami ali ravnanji ne bi proizvedel učinka willkommen politik Angele Merkel". V tej luči tudi ne vidi druge poti kot zaostritev nadzora na zunanjih mejah.
Pričakovana nemško-francoska pobuda bo v EU tudi od Slovenije verjetno zahtevala "neka pozicioniranja". "Begunska problematika je gotovo eden od motivov pozicioniranja, obstajajo pa tudi drugi: gospodarski, finančni, geopolitični, varnostni ... Če bodo drugi prezrti in bo v ospredju samo begunska problematika, bo to ne le ostra, temveč tudi invalidna debata," meni Pahor.
Glede begunca Šamija sicer Pahor vztraja, da ni kakšnega posebnega interesa, da bi prav on ostal v Sloveniji. Vesel je, da se je prilagodil okolju, a se mu to ne zdi "izraz nekega presežka, ampak normalno človeško ravnanje".
Pri prizadevanjih za rešitev tega primera Pahor meni, da je premier Miro Cerar ravnal v dobri veri, zato ustavna obtožba, ki jo je zoper njega vložila SDS, ni upravičena. A hkrati Cerarju očita, da je podcenjeval okoliščine, ki so bile politično v tistem trenutku zelo relevantne.
Na vprašanje, kaj si želi, da bi Cerarjeva vlada še naredila pred volitvami, je spomnil na arbitražo, ki je "zunanjepolitični problem prve kategorije".
Spomnil je, da so se običajno stranke pred volitvami prerekale o domačih težavah in se vzdržale polemik o zunanji in varnostni politiki. "Če se zdaj stvar ne bo uredila, bo prav to eden od osnovnih problemov v naslednjega pol leta," meni. Zato si želi, da bi se vendarle nadaljeval vsaj minimalen dialog vseh parlamentarnih strank o tem, kako naprej s Hrvaško.
Pri tem pa ga bolj kot neenotnost slovenske politike skrbi odsotnost dialoga med obema državama.
Pred prihajajočimi volitvami nekdanji predsednik vlade in parlamenta ocenjuje, da politika novih obrazov še ni izčrpana. "Novi obrazi so še vedno atraktivni, so pa morda predsedniške volitve pokazale, da je sito postalo bolj gosto," je opozoril.