Pahor o ilegalnih migrantih: Za Slovenijo je dobro, če pride do strožjega nadzora na zunanjih mejah EU

Pahor je v pogovoru spregovoril o odnosu do vlade in zanikal, da bi dejstvo, da njegov predlog za guvernerja Banke Slovenije ni dobil podpore koalicije, nakazovalo na trenja z vlado Marjana Šarca. Enako je ocenil tudi ob razvoju dogodkov pri iskanju kandidata za novega ustavnega sodnika.

S Šarcem sta se, je povedal, srečevala že pred imenovanjem vlade in tudi po njem se. "Povedal sem mu, da bom z njegovo vlado sodeloval kot sem s prejšnjimi, ne bom silil v njihove pristojnosti, poskušal bom sodelovati tako, da bo država stabilna, da bo šla z razvojem naprej, da bo čim več harmoničnosti v političnem prostoru," je med drugi naštel Pahor. Ob tem pa je dejal, da si bo vzel pravico povedati svoje mnenje, ko bo to nujno in bo šlo za vitalne stvari.

Spregovoril je tudi o zunanji politiki. Glede uveljavitve arbitražne razsodbe je ocenil, da bo hrvaški sabor spremenil svoje stališče prej ali slej. "To od Slovenije zahteva določeno potrpežljivost," je ponovil in dodal, da je treba morda vprašanje arbitraže nekoliko odložiti na stran - po eni strani, ker teče postopek pred sodiščem EU, "po drugi strani pa ne želimo, da bi vse druge teme - od gospodarskega sodelovanja do skupnega urejanja migracij - bile žrtve tega nerešenega vprašanja".

Glede migracij je zase ocenil, da spada med tiste evropske voditelje, ki menijo, da je treba in je mogoče problem rešiti le s skupnimi močmi. "Če ga ne bomo reševali s soglasjem, se bodo države zatekale k samostojnim rešitvam. To za Slovenijo ni dobro. Za Slovenijo je dobro in prav, če pride do strožjega nadzora nad prihodom ilegalnih migracij na zunanjih mejah EU," je menil. "Prav je, da Slovenija ostane med državami, ki si prizadevajo za pravične razdelitve bremen. Trenutno število azilantov v Sloveniji pa za državo ni prevelika obremenitev," je ocenil.

Želi si, da bi EU našla skupno evropsko rešitev za migracije, a je dodal, da niso samo begunci problem Evrope, ampak je prav mogoče, da se bo kmalu znova soočala z gospodarskimi temami. Morda lahko z večjo verjetnostjo napovemo ohlajanje gospodarskega prostora in če imamo v uvidu italijansko dolžniško krizo, me to navaja na ugotovitev, da se moramo v Sloveniji pripraviti na situacijo, ko bi lahko v naslednjih letih država z vsemi sistemi - od varnosti, pravne in socialne države, do gospodarstva - morala biti pripravljena biti bolj samostojna, kot je ta hip.

Spregovoril je tudi o naraščajočem sovražnem govoru in poudaril, da je svoboda govora izjemno pomembna, hkrati pa moramo pravico do tega imeti skupaj z dolžnostjo, da to storimo na spoštljiv način. "Moramo se vzdržati tistih besed in dejanj, ki bi lahko koga prizadela. Če to storimo, ni nič narobe, če se opravičimo," je izpostavil.

Očitke, da se ob tem ne oglaša, je zavrnil in dodal, da vedno opozarja na strpnost. "Živimo v situaciji, v kateri se nekateri počutijo ogrožene in za to krivijo druge. Če ne bomo pozorni pri žaljivem govoru, bomo nekoč sami žrtve te situacije," je opozoril. Pozval je, naj "se do drugih obnašamo, kot bi si želeli, da se drugi do nas".

Glede odnosa do ZDA pa je dejal, da so naši zavezniki in prijatelji, zato nam ni vseeno, kako Washington ravna. Želeli bi si več predvidljivosti, je dodal in poudaril, da Slovenija zaupa v multilateralizem, da je treba spoštovat mednarodne podnebne, jedrske in trgovinske sporazume.

Na vprašanje, ali bi se morala Slovenija kot predsedujoča svetu ZN za človekove pravice zavzeti za preiskavo umora savdskega novinarja, pa je dejal, da misli, "da tako tudi bo". In da bo štel, da je bil mandat Slovenije uspešen, "če se bo imenovala preiskovalna skupina glede tega krutega ravnanja" in "bo svet prišel do ugotovitve, kako lahko to ne le obsodi, ampak tudi sankcionira".