Predsednik vlade Borut Pahor napoveduje niz reform. Šli bomo v reformo regulatornih mehanizmov, javnega naročanja in javnega sektorja. Najpomembnejša reforma je ureditev miru in stabilnosti v regiji, pa zdravstvena, ki že teče, in pokojninska, ki bo na vrsti takoj za njo, je Pahor povedal v pogovoru za današnjo izdajo Financ.
"Šli bomo v reformo regulatornih mehanizmov, ki se bodo preselili pod okrilje Banke Slovenije in bodo neodvisni od vlade. Lotili se bomo celovite spremembe javnega naročanja. To bo velikanska sprememba za Slovenijo in s tem bomo prihranili zelo veliko sredstev. Šli bomo v centralni organ, v katerem bomo združili vse strokovne službe," je napovedal premier.
Po njegovih besedah bo vrh sprememb javnega sektorja verjetno krčenje števila ministrstev. "Moja zamisel je, da bi lahko Slovenija kot majhna država delovala z devet do 11 ministri, s tem, da bi se tudi spremenila sestava ministrstev. To načrtujem za konec leta 2011, začetek leta 2012," je povedal.
"Najpomembnejša reforma je še vedno ureditev miru in stabilnosti v regiji, druga, ki zdaj teče, je zdravstvena, zakon prihaja na dnevni red na junijski seji, takoj za tem se bomo lotili paketa pokojninske reforme," je orisal. Pri slednji si želi, da bi dosegli kompromis. "Za zdaj so nekatera temeljna vprašanja odprta, vztrajam pač, da je treba biti pravičen."
Ob morebitnem neuspehu referenduma o arbitražnemu sporazumu s Hrvaško ni napovedal odstopa. "Ne najavljam ga!" je dejal in pojasnil, da ne želi, da referendum spremenimo v volitve. Če referendum pade, bo to za nas slaba situacija, je dodal.
"Če se bo večina odločila za to, ker ni rešeno vprašanje prejudicov, to je bil ne nazadnje povod za reševanje odnosov s Hrvaško, da se potem blokira odnose s Hrvaško, potem pa bom seveda moral ugotoviti, da verjetno nisem sposoben voditi politike, ki bi bila politika osamljenosti, da mora prevzeti odgovornost nekdo drug," je povzel.
O zanimanju tujcev za slovenska podjetja je povedal, da je zelo veliko zanimanja za obe največji banki. Vodstvo NKBM mu je, kot je dejal, pred kratkim predstavilo širitveni načrt oz. načrt strateškega partnerstva. Želijo širiti svoje poslovne ambicije in to sem pozdravil, je navedel Pahor.
"Pri NLB je glavno vprašanje, če bo nadzorni svet menil, da potrebuje dokapitalizacijo - in verjetno bo -, ali naj jo financiramo iz proračuna ali pa naj vendarle sprejmemo odločitev, da se odrečemo večinskemu deležu in damo možnost tujemu partnerju. To je vse bolj možnost, za katero se ogrevam tudi sam. Doslej nisem bil naklonjen takemu pogledu, saj se mi je zdelo pomembno, da je NLB v večinski državni lasti. Zdaj nisem več prepričan, da je to najbolj pametna politika," je povedal.
Kot je nadaljeval, bi se ogrel se za to, da imamo kontrolni delež, 25 odstotkov in zlato delnico. "Pravzaprav gre za Damijanovo formulo. Ta nam ohranja možnost, da nadzorujemo poslovne dogodke v banki, strategijo, da ne dopustimo, da bi morebiti strateški partner v podobni bančni krizi, kot je bila v začetku prejšnjega leta, izčrpal NLB in denar prenesel v mater, kar se je zgodilo tako rekoč vsej centralni Evropi."
Pahor je povedal še, da je bil pri njem nazadnje predsednik uprave Sandoza, ker bodo širili proizvodnjo v Sloveniji. "Seveda nas to zanima. Kot v primeru Revoza smo tudi za Sandoz pripravljeni dati stimulacijo, saj bo skoraj podvojil proizvodnjo v Leku," je povzel.
Glede podjetništva je napovedal, da bodo šli počasi, a zanesljivo, v razbremenitev gospodarstva. "Vem, da bo to pomenilo večje davčno breme v proračunu, toda davčno luknjo bomo odpravljali s strukturnimi reformami v javnem sektorju in drugje, kjer moramo to storiti. O tem imam vizijo. Leto 2010 je prelomno," je sklenil.
