Premier Borut Pahor je na današnji nujni seji odbora za zunanjo politiko napovedal, da bo v sredo v Stockholmu podpisal arbitražni sporazum o slovensko-hrvaški meji. Pred ratifikacijo sporazuma v državnem zboru pa bo sporazum dal v presojo ustavnemu sodišču.
Pahor je napovedal tudi, da bo Slovenija v odgovor na hrvaško enostransko izjavo o neprejudiciranju v času ratifikacije sporazuma sprejela svojo izjavo. Kot pomembno je pri tem izpostavil, da hrvaška izjava ni del arbitražnega sporazuma, do njenega sprejema pa ima sicer Hrvaška suvereno pravico.
Bo pa Slovenija sprejela svojo izjavo, v kateri bo po besedah premiera zapisala, da hrvaška izjava nima učinka na vsebino arbitražnega sporazuma in da Slovenija šteje hrvaško izjavo za nesprejemljivo ter brez kakršnega koli učinka za nadaljnje postopke. Če pa bi arbitražno sodišče odločilo, da bo upoštevalo izjavo Hrvaške, Slovenija izjavlja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne razume kot odpoved Slovenije njeni pravici do ozemeljskega stika z odprtim morjem, še piše v izjavi.
Seje, na kateri poslanci obravnavajo poročilo o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško od 30. septembra, ko je odbor že podprl sporazum, se udeležuje tudi zunanji minister Samuel Žbogar.
Podpis arbitražnega sporazuma o slovensko-hrvaški meji naj bi bil sicer predvidoma v sredo v Stockholmu ob 12.15.
Medtem so iz urada vlade za komuniciranje sporočili, da je vlada na današnji seji sprejela poročilo o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma med slovensko in hrvaško vlado z usklajenim besedilom sporazuma in da je slovenska vlada tudi sprejela izjavo, v kateri izjavlja, da v skladu z mednarodnim pravom enostranska izjava, podana v zvezi z arbitražnim sporazumom med vladama obeh držav nima učinka na njegovo vsebino in šteje izjavo o neprejudiciranju za nesprejemljivo in brez kakršnegakoli učinka za nadaljnje postopke.
Potrditev na odboru
Pozno zvečer je odbor DZ za zunanjo politiko na nujni seji po več kot štiriurni razpravi potrdil poročilo o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško ter nova stališča in besedilo usklajenega sporazuma. Sklepe je potrdilo 10 članov odbora iz vrst koalicije, medtem ko je opozicija glasovanje obstruirala.
Razprava je bila burna, opozicija je bila do arbitražnega sporazuma - ki ga je danes dobila na mizo tako v angleški kot slovenski inačici - in vlade premiera Boruta Pahorja kritična, medtem ko ga je koalicija zagovarjala, strani pa sta tudi po večurni razpravi ostali vsaka na svojem bregu.
Več poslancev je bilo kritičnih do posebne izjave, ki jo vlada namerava predlagati v sprejem DZ v okviru ratifikacijskega procesa sporazuma kot odgovor na hrvaško izjavo o neprejudiciranju.
Franc Pukšič (SLS) je menil, da je sprejem slovenske izjave "otročji" in da bo izjava izzvenela, kot da je ni. Vztrajal je, da mora vlada uresničiti sklep DZ in premiera Pahorja vprašal, kaj namerava storiti, če bo na referendumu sporazum zavrnjen. Pahor mu je odgovoril, da bo upošteval rezultate morebitnega referenduma, da pa se bo o dejanjih odločil takrat.
Anton Anderlič (LDS) je vprašal, kaj bosta izjavi pomenili za sporazum in za sam proces določanja meje. Izrazil je zaskrbljenost, da bi se sodišče lahko na podlagi izjav odločilo, da primera ne more sprejeti v presojo. Ob tem je menil, da bi morda moral odbor danes sprejeti spremenjeno pobudo za sklenitev sporazuma, čemur pa Pahor ni bil naklonjen. Kot je dejal, bi bilo napačno, če bi dala Slovenija novo pobudo, ker bi pomenilo, da enostransko hrvaško izjavo razume kot del sporazuma, kar pa ni.
Anderlič je dodal, da v sedanjem trenutku ne podpira posebne izjave. Če bi namreč že sedaj Slovenija sprejela izjavo, bi po njegovi oceni sprejela igro Hrvaške. Verjame pa tudi, da za hrvaško izjavo stojijo EU in švedsko predsedstvo ter "boter, ki je strani pripeljal do mize".
Zmago Jelinčič (SNS) je menil, da slovenska izjava ne pomeni ničesar, ker bodo hrvaško izjavo podpisali švedsko predsedstvo EU in ZDA.
Zunanji minister Samuel Žbogar je poudaril, da če Slovenija ne bo sprejela svoje izjave, da bi se hrvaška izjava lahko razumela kot interpretacija sporazuma in da Slovenija s to interpretacijo soglaša. S slovensko izjavo pa bomo onemogočili, da bi arbitri upoštevali hrvaško izjavo, je dodal.
V središču razprave je bil tudi pomen besede "junction" v točki 3b sporazuma.
Branko Grims (SDS), ki se je skliceval na ponedeljkovo izjavo hrvaške premierke Jadranke Kosor v saboru, je vztrajal, da bi bil namesto junction bolj ustrezen izraz "territorial access", kar pomeni neposreden dostop do mednarodnih voda. Po njegovi oceni je "junction" pravno nižji pojem in pomeni "povezavo", ob stiku pa lahko pomeni tudi neko obliko neovirane plovbe preko hrvaških voda, kar Hrvaška ponuja že ves čas.
Žbogar je poudaril, da v sporazumu ni ničesar takega, kar ne ne bi potrdilo stanja na dan 25. junija 1991. Glede pojma "junction" pa se z Grimsom ni strinjal in je poudaril, da pomeni "neposreden stik" in da gre za besedo, ki je uporabljena v sporazumu Drnovšek-Račan, in da želijo z njim opredeliti neposreden teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Dal je še primer iz knjige o mednarodnem pravu, kjer je junction zapisan za označitev stika teritorialnih morij Poljske in Nemčije.
Franco Juri (Zares) je prav tako ugovarjal Grimsu in poudaril, da pomeni "access" dostop in da ga bo Slovenija vedno imela ne glede na potek meje, saj ga določajo mednarodne konvencije. V sporazumu uporabljeni izraz "junction" pa je nekaj, za kar si je treba prizadevati in ni dano po konvencijah. Sporazum je ob tem označil kot enega največjih dosežkov v mediaciji Evropske komisije.
Janez Janša (SDS) je menil, da rešitev vprašanja stika z odprtim morjem ni tako preprosta, kot pravi zunanji minister. Menil je tudi, da s podpisom sporazuma ne bo še vse končano in da se bomo s sporazumom ukvarjali še mesece, med drugim ga čaka tudi referendum. Z negativnim izidom referenduma pa bo po njegovi oceni Slovenija na istem kot Hrvaška po zavrnitvi sporazuma Drnovšek-Račan, torej da lahko izračunamo, da je to podjetje, ki bo na koncu verjetno propadlo.
Janša je še poudaril, da so bila za razliko od sporazuma izhodišča za delo mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov skupna, torej tudi od opozicije. Bistvena razlika pa je tudi v tem, da so bila mišljena za določanje celotne meje. Sedaj pa so mišljena samo za določanje stika z odprtim morjem.
Grims je še opozoril, da bo odločitev o arbitražnem sporazumu dokončna odločitev in da poti nazaj ne bo. Napako je po njegovi oceni vlada že storila, ko je začela blokado hrvaških pristopnih pogajanj, s katero je izgubila podporo mednarodne skupnosti, Hrvaška pa je pridobila. "Ta dosežek je nacionalna katastrofa," je glede arbitražnega sporazuma še poudaril.
Ponovil je vprašanje Pahorju, kako lahko trdi, da časovnica ni pomembna, medtem ko je Kosorjeva v ponedeljek zatrdila, da je 11. člen ključen argument, s katerim je prepričala poslance. Menil je še, da predstavlja sporazum nesorazmerno tveganje za Slovenije glede nacionalnih interesov in poudaril, da bo za sporazum odgovorna sedanja vladna koalicija.