Pahor je na delovni posvet, ki bo v sredo ob 14. uri, povabil pravne strokovnjake Igorja Kaučiča, Rajka Pirnata, Cirila Ribičiča, Mira Cerarja, Francija Grada, Erika Kerševana, Jurija Toplaka in Saša Zagorca z ljubljanske pravne fakultete, Janeza Čebulja in Toneta Jerovška s Fakultete za državne in evropske študije ter Andraža Terška s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Po ponedeljkovi odstopni izjavi predsednice vlade se namreč pojavlja vprašanje, koliko časa mora predsednik republike počakati pred razpisom predčasnih volitev oziroma ali je dopustno skrajševanje 30-dnevnega roka, v katerem državnemu zboru lahko predlaga kandidata za predsednika vlade. Pahorja pa med drugim tudi zanima mnenje pravnikov, ali v kolikšni meri na razpis in izvedbo predčasnih volitev vplivajo šolske in parlamentarne počitnice.
Po Pirnatovem mnenju je treba pri obravnavi teh vprašanj izhajati iz namena ustave, da zagotavlja stabilnost političnega sistema, in sicer je to najhitreje z oblikovanjem nove vlade. V ta namen je treba preizkusiti vse možnosti, kar pomeni tudi izkoristiti vse roke, pojasnjuje Pirnat. 30-dnevni rok je po Pirnatovem mnenju mogoče tudi skrajšati, toda le, če predsednik republike po posvetovanjih s poslanskimi skupinami ugotovi, da ni nobene možnosti za novega mandatarja.
Predsednik republike mora svojo dolžnost predlagati mandatarja opraviti resno in tudi nekoliko pritisniti na poslanske skupine, da se potrudijo in iščejo možnosti glede oblikovanja nove vlade, je za STA dejal Pirnat. Po njegovih ocenah tudi v aktualnem položaju, ko je ena od poslanskih skupin razpadla, obstaja možnost za oblikovanje vlade, zato je treba pred razpisom predčasnih volitev preveriti vse možnosti.
Jerovšek, ki se zaradi obveznosti v tujini posveta v predsedniški palači ne bo mogel udeležiti, je za STA pojasnil, da lahko roki, povezani s predčasnimi volitvami, začnejo teči takoj, ko vsi, ki imajo to pravico, izjavijo, da ne bodo predlagali novega mandatarja. Predsednik republike je takšno odločitev že sporočil javnosti, pravici pa bi se morali odpovedati tudi poslanske skupine in 81 poslancev.
Tudi po mnenju Ribičiča lahko podpisi poslancev, da novega mandatarja ne bodo predlagali, roke do volitev skrajšajo, a ob pogoju, da se bodo tega držali. Z vidika ustave pa Ribičič ni želel problematizirati, ali so te izjave zavezujoče ali ne.
Po Jerovškovem mnenju sicer v primeru odpovedi pravice poslancev ne bi bilo treba čakati do izteka 30-dnevnega. Kot pravi to, da bi si lahko nekdo premislil, po procesnem pravu sploh ne obstaja. Če nekdo da izjavo, da nečesa ne bo naredil, je pravica izgubljena, kar je podobno kot odpoved pravici do pritožbe, poudarja Jerovšek.
Teršek pa se sprašuje, kje v ustavi so "našli ta 30-dnevni rok" za predlaganje mandatarja oziroma razpustitev parlamenta. Kot pravi, ta rok ni določen in to namerava na posvetu tudi poudariti. "In zakaj bi čakali 30 dni, če poslanske skupine povedo, da ne bodo predlagale nobenega kandidata," je dodal.
Ureditev je po Terškovem slaba, nedomišljena in bi jo morali popraviti. Dejal je, da so naši pisci ustave glede pristojnosti predsednika republike pri imenovanju mandatarja oziroma razpustitve parlamenta namenoma izpustili en stavek, ki ga nemška ustava, model za slovensko, ima. Z njim se namreč omogoča, da sam presodi, ali bo iskal mandatarja ali razpisal volitve.
Prav tako bo na posvetu postavil tezo, da se lahko do razpusta parlamenta in začetka postopkov za nove volitve pride v 19 dneh po odstopu predsednika vlade. Skliceval se bo na 111. člen ustave, ki ureja volitve predsednika vlade, napoveduje Teršek.
Če novega mandatarja ne bo, po Pirnatovem mnenju ni druge možnosti, kot da se predčasne volitve izvedejo v poletnem času. To je sicer slabo, pravi Pirnat. V tem primeru bi bili po njegovih besedah v koliziji volilna pravica in spoštovanje ustavnega roka, da se najpozneje v dveh mesecih po razpustu DZ razpišejo predčasne volitve. Slednja bi, kot pravi, verjetno dobila prevlado.
Jerovšek se glede dopustnosti volitev v juliju in avgustu ni želel opredeljevati, bi pa po njegovem mnenju ustavno sodišče lahko odločilo, da bi to predstavljajo oviranje možnosti izjavljanja volivcev na volitvah.
Po Terškovem mnenju pa bi bile volitve v poletnem času ustavno nedopustne. Kot pojasnjuje, je ustavno sodišče o tem odločilo že pred desetimi leti. V času poletnih počitnic ne sme biti ne volitev ne volilne kampanje, je prepričan. Junija pa bi volitve lahko izpeljali le, če bi z vsemi postopki pohiteli takoj ob odstopu predsednice vlade, a je zdaj že prepozno, pravi. A kljub temu sam meni, da je volitve bolje izpeljati po poletju.
Državni zbor se bo z odstopom premierke Alenke Bratušek predvidoma seznanil v četrtek. O izredni seji DZ, na kateri bodo to storili, bo odločal kolegij predsednika državnega zbora Janka Vebra, ki je sklican za sredo ob 17. uri. S to seznanitvijo bo začel teči 30-dnevni rok, v katerem lahko predsednik republike predlaga kandidata za novega mandatarja. Pahor se je sicer tej možnosti že odrekel.
Prav tako v četrtek pa naj bi Pahor na posvetu gostil tudi vse vodje poslanskih skupin, da bi se pogovorili o njihovih pogledih glede primernosti datuma za razpis predčasnih volitev. Beseda bo tekla tudi o vseh drugih vprašanjih, pomembnih za čim bolj uspešno delovanje države do imenovanja nove vlade po predčasnih volitvah, so zapisali v uradu.
Pahor je v izjavi ob današnjem obisku v Italiji zagotovil, da bo Slovenija "zrelo, demokratično in uspešno prišla do volitev, kjer bo izvoljena nova vlada". Po Pahorjevem mnenju so strahovi glede tujih naložb in privatizacije, stabilnosti bančnega sistema in skrbi neutemeljeni. Kot zatrjuje, bo "izkoristil dobre odnose z vsemi političnimi silami v državi za to, da pridemo do volitev čim prej, v vsakem primeru pa na ustavno nesporen način". Do takrat pa bo odigral vlogo, ki jo ljudje od njega pričakujejo, in