Nesoglasja med pravosodnim ministrstvom in vrhovnim tožilstvom so se danes preselila tudi na vlado. Ta se je seznanila s vsebino pisma, ki ga je premieru Borutu Pahorju poslal minister Aleš Zalar. Pismo je premieru poslala tudi generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Po seji je Pahor napovedal skupen sestanek, na katerem bi razčistili stvari.
V pismu, ki ga je Zalar v torek predal Pahorju, v njem pa zaprosil, naj zadevo obravnava tudi vlada, je pravosodni minister zapisal, da je prejel informacijo o protiustavnem in nezakonitem ravnanju Brezigarjeve. Ob tem se je skliceval na odstopno izjavo vodje specializiranega oddelka v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala Branke Zobec Hrastar, ki je odstopila 22. februarja.
Iz nje po navedbah ministra izhaja, da je Brezigarjeva v konkretni zadevi specializiranega oddelka po telefonu in brez vednosti Zobec Hrastarjeve policistu, ki mu je bila zadeva dodeljena, dajala navodila za preiskovanje in mu naročila, da jo mora obveščati o poteku preiskave.
Minister je v pismu navedel, da generalna državna tožilka po zakonu sicer ima določeno pristojnost dajanja navodil za ravnanje tožilcev, vendar so takšna navodila lahko le splošna, ne morejo biti konkretna in se ne morejo nanašati zgolj na eno zadevo. Poleg tega morajo biti pisna in morajo biti pred izdajo obravnavana na sestanku z okrožnimi in višjimi državnimi tožilci.
Po njegovem je Brezigarjeva s tem, ko je policistu specializiranega oddelka po telefonu dajala ustna navodila, kaj in kako preiskovati, ter mu naročila, da jo mora obveščati o poteku preiskave, kršila določbe 10. člena zakona o državnem tožilstvu in 158.a člena zakona o kazenskem postopku ter prekoračila svoja pooblastila iz 64. člena zakona o državnem tožilstvu. Njeno ravnanje po Zalarjevih navedbah predstavlja tudi kršitev 1. odstavka 135. člena ustave.
Nesoglasja med Zalarjem in Brezigarjevo je na seji obravnavala tudi vlada. Na njej je Zalar vlado seznanil z odstopom Zobec Hrastar in navedbami v njeni odstopni izjavi.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister Zalar, je vlada opravila poglobljeno in dolgotrajno razpravo, ker pa gre za resno zadevo, si je pred končno odločitvijo vzela še nekaj časa za razmislek. Premier Pahor je ob tem napovedal, da bo Brezigarjevo in Zalarja povabil na pogovor, da bi razčistili dejstva.
Poudaril je, da z ministrom Zalarjem deli zaskrbljenost in da ta ima njegovo zaupanje. Obenem pa je dejal tudi, da njegovo zaupanje še vedno uživa Brezigarjeva, drugače bi predlagal sprejem sklepa o njeni razrešitvi.
Premier je poudaril, da ne gre za vprašanje ad personam, ampak za vprašanje, ali je Brezigarjeva ravnala nezakonito. Če je tako, je potrebno oceniti, ali je teža teh ravnanj taka, da upravičuje njeno zamenjavo, je dejal Pahor.
Kmalu po novinarski konferenci po seji vlade so iz kabineta predsednika vlade medijem posredovali pismo, ki ga je Pahorju pisala generalna državna tožilka. V njem Brezigarjeva ugotavlja, da minister za pravosodje protiustavno in nezakonito posega v delo in vodenje državnih tožilstev. To se je po njenem potrdilo ravno z njegovimi zadnjimi reakcijami, s katerimi Brezigarjevi očita protiustavno in nezakonito ravnanje.
Po njenih navedbah je Zalar ustavo kršil s pritiski, ki jih je nanjo izvajal v primeru odločitve tožilstva glede kazenskega pregona zoper Magnusa Berglunda in v primeru, ko je neposredno komunicirala z enim izmed policistov specializiranega oddelka tožilstva, ki preiskuje vpletenost policistov v objavo slik iz garaže Saše Baričevića.
Ob tem Brezigarjeva poudarja, da je vlaganje obtožb ustavna dolžnost državnega tožilca, ter da sta v "obeh problematiziranih primerih vodstvo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in Vrhovnega državnega tožilstva RS na podlagi zakona zagotavljali učinkovito in strokovno delo državnih tožilcev".
Z javnim žuganjem z "rumenim kartonom pred izključitvijo" ob uvajanju navodil za izvajanje državnotožilskega reda, s sklicevanjem vodij tožilstev mimo zakona in s telefonskimi pritiski na njih minister po mnenju Brezigarjeve ruši avtoriteto vodij tožilstev in generalnega državnega tožilstva. "Rušenje avtoritete, nezaupanje v njihovo delo in prevzemanje njihove funkcije s strani ministra pa odpira vrata brezpravju."
Zatrjevanje ministra, da je kot generalna državna tožilka od policistov specializiranega oddelka zahtevala, da speljejo postopek zoper generalnega direktorja policije Janka Gorška, je po navedbah Brezigarjeve laž.
Glede omenjenega kontaktiranja s policistom pa poudarja, da zakon o državnem tožilstvu eksplicitno določa, da mora biti generalni državni tožilec nemudoma obveščen o zadevah širšega javnega pomena: "Celotno ravnanje mene kot generalne državne tožilke in predstavnikov vrhovnega tožilstva v omenjeni zadevi je bilo v okviru zakona in naših pristojnosti."