Odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU sta danes dala zeleno luč za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Odbora sta namreč podprla sklep vlade o stališču vlade do namere švedskega predsedstva EU za sklic medvladne konference za nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU in predlagala vladi, da se hkrati nadaljujejo pogajanja o meji.
Po več kot peturni razpravi je OZP sklep sprejel z 11 glasovi za koalicijskih poslancev, proti so bili opozicijski poslanci Zmago Jelinčič (SNS), Radovan Žerjav (SLS) in nepovezani poslanec Franc Pukšič, poslanci SDS pa so se glasovanja vzdržali.
OEU je sklep sprejel z 9 glasovi koalicijskih poslancev, dvema proti - SLS in SNS, ostali pa so bili vzdržani.
Branko Grims je v imenu SDS pojasnil, da se bodo glasovanja vzdržali, ker sklep ne zagotavlja "doslednega spoštovanja vitalnih slovenskih interesov", saj odpira številna vprašanja, na katera niso dobili ustreznih pojasnil, pomeni pa tudi "vračanje nazaj".
Jelinčič je glas proti pojasnil s tem, da je slab za Slovenijo in da z njim zapravlja svoja stališča. Pričakovali so namreč, da bo vlada upoštevala zgodovinska dejstva in da ne bo pristajala na karkoli, kar se od nje zahteva. Pukšič je menil, da bi morala koalicija glede teh vprašanj doseči dogovor z opozicijo, do česar pa ni prišlo. Žerjav pa je glas SLS proti pojasnil s tem, ker v razpravi niso dorekli ničesar in ker je ostalo vse nedorečeno, medtem ko je pričakoval sprejem konkretnih sklepov z roki.
Zato je tudi v imenu poslanske skupine SLS predlagal tri sklepe, ki pa jih poslanci nato niso podprli. Med drugim so v SLS predlagali sklep, da bi vlado zavezali, da bi nemudoma začela z vzpostavitvijo stanja na dan 25. junija 1991. Predlagali so tudi sklep, da bi moral biti spor o meji dokončno rešen pred ratifikacijo vstopa Hrvaške v EU v državnem zboru in da vlada v postopku arbitraže ali bilateralnega sporazumevanja upošteva stanje na dan 25. junija 1991, sklep DZ iz 18. februarja, zgodovinsko občino Piran, stik teritorialnih voda z odprtim morjem in da se mora upoštevati načelo zunanje pravičnosti.
Poslanci koalicijskih strank so menili, da je dogovor dober in da je zato treba podprti nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU in s tem pogajanja med državama o meji.
Sejo je nekoliko podaljšal zaplet, ki je nastal zaradi nesoglasja o tem, kakšna naj bi bila dikcija sklepa, o katerem so glasovali, tako da so za uskladitev besedila sejo celo na kratko prekinili.
OZP bi sicer moral danes na nujni seji obravnavati še štiri točke, med drugim tri na predlog SDS o nezakonitosti stališč vlade glede Hrvaške zaradi njihovega sprejemanja brez seznanitve DZ, ter o dogovoru o delu OZP do imenovanja novega predsednika odbora, a so se odločili za prekinitev seje. Nadaljevali naj bi jo v prihodnjih dneh.
Potem ko bo vlada na podlagi danes sprejetega sklepa obeh odborov DZ švedskemu predsedstvu EU poslala pozitivno stališče glede sklica medvladne konference, na kateri se bodo nadaljevala pristopna pogajanja Hrvaške z EU, bo lahko Stockholm to medvladno konferenco tudi sklical. Hkrati bosta državi ob posredovanju Bruslja nadaljevali pogajanja o meji na podlagi drugega predloga komisarja Ollija Rehna.
Kdaj bo pristopna konferenca, še ni določeno. Predviden je sicer datum 16. oktober, vendar je zunanji minister Samuel Žbogar v ponedeljek dejal, da bi lahko bila konferenca sklicana že za konec septembra ali začetek oktobra.
Na njej bi lahko Hrvaška odprla 11 od 14 poglavij, za kolikor jih Slovenija uveljavlja zadržke zaradi prejudicev meje. Glede nekaterih drugih poglavij ima sicer Slovenija, kot je v ponedeljek v Bruslju povedal minister Žbogar, vsebinske zadržke.
Hrvaška pogajanja z unijo so bila zaradi zadržkov Slovenije zamrznjena od decembra lani. Slovenija je zadržke uveljavila zaradi prejudicev slovensko-hrvaške meje v dokumentih, ki jih je Zagreb predložil v pogajanja z EU.
Zaplet je najprej skušalo rešiti francosko predsedstvo EU konec lanskega leta, nato pa v prvi polovici tega leta s posredovanjem med državama evropski komisar za širitev Olli Rehn. Hrvaška je junija drugi Rehnov predlog zavrnila, nato pa je poleti po zamenjavi na čelu hrvaške vlade stekla "tiha diplomacija" premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor.
Premiera sta prejšnji petek v Ljubljani sporočila, da sta dosegla dogovor, da bo Slovenija odpravila blokado, hkrati pa se bodo nadaljevala pogajanja o meji na