Pahor hvali Rikov jez, Makedonci se jezijo

Ob nedavnem obisku pa so se razširile govorice, da je letel z zasebnim letalom. Iz urada predsednika republike so sporočili, da informacija ne drži, da je Pahor letel v Makedonijo z redno linijo Adrie Airways in da so za šest povratnih vozovnic (za predsednika, člane urada in uradnega fotografa) odšteli 2922,90 evra. »Gospodarstvenikov v delegaciji ni bilo,« so še sporočili. Pahor si je med obiskom v Makedoniji skupaj z direktorjem Rika Janezom Škrabcem, ki naj bi tja priletel z zasebnim letalom, ogledal hidroelektrarno Sv. Petka na Treski, katere gradnjo je vodilo slovensko podjetje in so jo odprli avgusta lani.

V Riku so se takrat pohvalili, da gre za enega »najbolj kompleksnih, zapletenih in posebnih gradbenih projektov« in da so ponosni, da so z gradnjo »postavili nova merila in nove standarde na področju hidroenergetike v tej regiji«. Investicija je bila uradno vredna 75 milijonov evrov, instalirana moč pa znaša 36,4 MW. Tudi Pahor je pred dnevi dejal, da je HE Sv. Petka primer dobre prakse sodelovanja podjetij dveh prijateljskih držav.

Od tu naprej pa se poročila makedonskih medijev precej razlikujejo. Nekateri opozarjajo, da se je investicija projekta na ključ precej podražila. Posel je bil sklenjen za 43 milijonov evrov, potem pa se je skoraj podvojil.

Zapletalo se je ves čas. Gradnja bi se morala začeti maja 2006, vendar so jo zaradi »zapletov s kreditiranjem« prestavili. Gradnja bi morala biti končana v treh letih, vendar je Riko januarja 2009 projekt po poročanju makedonskih medijev podražil za 20 milijonov evrov, hkrati pa zahteval podaljšanje roka gradnje za dve leti. Makedonci so zaradi prekoračitve rokov zahtevali odškodnino, nato pa je bilo dogovorjeno, da bo HE začela obrati konec leta 2011, projekt pa ne sme biti dražji kot 70 milijonov evrov.

Izkazalo se je, da je bil dražji (makedonski mediji pišejo o 90 milijonih evrov), rok pa je bil spet prekoračen, saj je bil objekt odprt 1. avgusta 2012. Komentatorji na različnih družbenih omrežjih in blogih so precej ogorčeni in zahtevajo revizijo, namigujejo na korupcijo, tedanji generalni direktor Elema Vlatko Cingoski pa je ob vseh zapletih javnosti priznal, da obstajajo težave z Rikom in da je pač »podedoval« slovensko podjetje. Oni niso nikoli gradili jezu, zamuda je nastala zaradi neizkušenosti, je medijem dejal Cingoski in dodal: »Sredi projekta so zahtevali višje cene.«