Pahor: EU ima politično odgovornost, da se arbitražni sporazum spoštuje

To je bila osrednja tema sprejema, slovenski vrh pa je ob tem zagotovil, da slovenski ribiči ne bodo plačevali kazni iz Hrvaške. Enako je sicer za hrvaške ribiče včeraj zatrdil njihov premier Andrej Plenković.

Kot je v nagovoru tujim veleposlanikom v Sloveniji ocenil njihov gostitelj, predsednik republike Borut Pahor, skorajšnje sporazumne uveljavitve sodbe arbitražnega sodišča ta hip ni na vidiku. V teh okoliščinah se mu zdi pomemben predvsem vztrajen dialog med visokimi predstavniki Slovenije in Hrvaške na vseh ravneh, da se kljub zapletu ob uveljavitvi ohranja sicer dobre meddržavne in mednarodne odnose. "V času do polne implementacije bo potrebno skozi ta dialog razviti neko formulo sožitja, ki bo omogočala dobro medsosedsko sodelovanje," je prepričan.

Hkrati se mu zdi potrebna večja aktivnost Evropske komisije. "EU je botrovala temu sporazumu in ima tudi politično odgovornost, da se spoštuje," je dejal Pahor, ki si veliko obeta od morebitnega pogovora predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja s premierjema Slovenije in Hrvaške.

Arbitražnega sporazuma se je v svojem nagovoru diplomatom dotaknil tudi premier Miro Cerar. Kot je povedal, se je Slovenija na izvajanje razsodbe zelo dobro pripravila in jo uveljavlja v delu, v katerem sodelovanje Hrvaške ni nujno potrebno. "To počnemo na način, ki ne povzroča incidentov in napetosti," je izpostavil in dodal, da bo Slovenija dosledno vztrajala pri uresničitvi sodbe.

V luči aktualnega razvoja dogodkov v Piranskem zalivu je minister za zunanje zadeve Karl Erjavec ponovno izpostavil, da slovenski ribiči lovijo v slovenskem morju in zato ni nobene pravne podlage, da bi jim hrvaške oblasti pošiljale globe. "Pravo je na naši strani in nobenega razloga ni za nervozo. Vidimo pa, da je hrvaška stran zelo nervozna," je še dejal.

Podobno je zatrdil Cerar, ki je izpostavil, da v tem delu morja Hrvaška nima nobene pristojnosti, da bi izvajala kakršnekoli ukrepe proti našim ribičem. Cerar je pojasnil, da bi v primeru, da bi ribiči imeli kakšno škodo, to krila država. Prav tako bo država nosila morebitne stroške zaradi sankcioniranja s strani Hrvaške. Sam je sicer prepričan, da trenutno dogajanje ne predstavlja posebnega zaostrovanja razmer med državama, saj gre za zadeve, ki jih je bilo mogoče pričakovati.

Hrvaški premier Andrej Plenković uradni Ljubljani včeraj ni ostal dolžan, saj je v Zagrebu tudi sam zatrdil, da hrvaški ribiči ne bodo plačali kazni, ki jih bodo dobili iz Slovenije zaradi kršitve meje v Piranskem zalivu. Prepričan je, da bodo našli pravne mehanizme za pomoč hrvaškim ribičem, da izpodbijajo slovenske plačilne naloge.

Plenković je obenem izrazil obžalovanje, ker "Slovenija nadaljuje z nesprejemljivo politiko implementacije procesa arbitraže, iz katerega je Hrvaška izstopila, in arbitražne sodbe, ki je Hrvaška ne priznava".

Poudaril je, da je pošiljanje slovenskih plačilnih nalogov hrvaškim ribičem "globoko zgrešeno". "To so enostranske poteze. Mi smo bili, kot resna država, ves čas pripravljeni na odgovor in bomo odgovorili. Torej, hrvaška policija bo z enakimi ukrepi odgovorila na kršitev hrvaškega ozemlja s strani slovenskih ribičev, da bi jasno pokazali, da je naše sporočilo trdno," je dejal.

Hrvaški ribiči so v ponedeljek prejeli prvih 14 slovenskih plačilnih nalogov v višini po 500 evrov zaradi nezakonitega prehoda meje, ki jo je Slovenija na podlagi arbitražne sodbe implementirala konec lanskega leta. Hrvaška policija je na to odgovorila s pošiljanjem enajstih plačilnih nalogov slovenskim ribičem, za katere trdi, da so kršili hrvaški zakon o nadzoru državne meje. Hrvaška namreč vztraja pri meddržavni meji sredi Piranskega zaliva. Slovenski ribiči kazni doslej še niso prejeli.

Hrvaška veleposlanica v Sloveniji Vesna Terzić ob včerajšnjem sprejemu na Brdu pri Kranju dogajanja glede arbitraže ni želela komentirati. Je pa podporo spoštovanju arbitražne sodbe kot mednarodnega pravnega akta ponovil nemški veleposlanik v Sloveniji Klaus Riedel.

ZDA medtem ostajajo pri svojem stališču, da v tem sporu izrecno ne podpirajo nobene od držav. Kot je dejal ameriški veleposlanik Brent Hartley, gre za zadevo, ki se tiče dveh Natovih zaveznic in članic EU. "Spodbujamo obe strani, da gledata na vsebino in skušati biti kreativni pri reševanju tega vprašanja," je izpostavil. Na vprašanje, ali ne bi uveljavitev arbitražne razsodbe predstavljala uveljavitev mednarodnega prava, ki ga podpira tudi ZDA, pa je pojasnil, da je mednarodno pravo kompleksna zadeva.

Cerar je glede stališča ZDA dejal: "Zavedamo se, da bi bili tudi oni zainteresirani, da se arbitražna zgodba zaključi v korist obeh držav. Ni pa njihovo stališče zaenkrat še tako, kot bi mi pričakovali, torej da je treba arbitražno odločbo v vsakem primeru spoštovati. Pričakujem, da bo v prihodnje prišlo do spremembe stališč tudi na strani ZDA. Tako kot meni celotna EU, da je treba spoštovati arbitražno odločbo."