Kot so pojasnili, ima vlada možnost, da skladno z zakonom o javnih uslužbencih ter zakonom o sistemu plač v javnem sektorju s sklepom določi, da se javnega uslužbenca, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, za čas mandata funkcionarja, uvrsti v plačni razred, ki je za pet plačnih razredov oziroma 20 odstotkov višji od plačnega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto.
Glede na to, da javnim uslužbencem, ki so "vezani na osebno zaupanje predsednika vlade", delovno razmerje preneha z dnem prenehanja mandata predsednika vlade, je njihova zaposlitev po prenehanju funkcije bolj negotova, kot npr. v primeru tistih javnih uslužbencev, ki imajo delovno razmerje v kabinetih sklenjeno za nedoločen čas in po prenehanju mandata posameznega funkcionarja ostanejo zaposleni v državni upravi. Zaradi te "negotovosti zaposlitve" imajo možnost že omenjene uvrstitve v višji plačni razred, so pojasnili v uradu vlade za komuniciranje (Ukom).
V omenjenih primerih gre za Matjaža Nemca, ki v kabinetu predsednika vlade opravlja naloge osebnega tajnika premiera, svetovalca predsednika vlade za gospodarstvo in energetiko Žigo Čebulja ter svetovalko za odnose z javnostmi Špelo Vovk.
Na ministrstvu za zunanje zadeve so napredovali Suzana Češarek, Barbara Engelsberger, Nina Gvozdić, Irena Krapež in Aljaž Zupan. Na finančnem ministrstvu so za pet plačnih razredov višje uvrščeni Žiga Lavrič, Valentina Flander, Alojz Durn in Nina Koščak, na ministrstvu za promet pa vodja kabineta Rok Crnošija, svetovalka v kabinetu Snježana Brnjak, tajnica državnega sekretarja Valerija Jelić in svetovalka za stike z javnostjo Eldina Knez.
Na ministrstvu za notranje zadeve so trem javnim uslužbencem plačo dvignili za pet plačnih razredov zaradi zaposlitve, vezane na osebno zaupanje funkcionarja, enemu pa zaradi premestitve na drugo zahtevnejše delovno mesto, vendar imen niso sporočili.
Na ministrstvu za gospodarstvo imata višjo plačo Igor Šalamun iz direktorata za energijo in Sabina Koleša iz direktorata za ekonomske odnose s tujino ter Aleksandra Mitič iz Urada za varstvo konkurence, ki je organ v sestavi ministrstva. Za pet plačnih razredov so na kulturnem ministrstvu napredovali Marjana Cvenkel Lesjak, Maja Glücks in Urška Prusnik.
Na ministrstvu za šolstvo in šport bosta imela višjo plačo Mojca Grobelnik in Simon Starček, na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa imen dveh javnih uslužbencev, ki se jima bo plača zvišala za pet plačnih razredov, ne želijo razkriti. Višjo plačo bosta imela tudi osebni svetovalec ministra za pravosodje Mihael Wohinz in višja svetovalka, kontrolorka javnih naročil Katja Keršmanc.
Tudi v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko so zvišali plače dvema uslužbencema, vodji kabineta ministrice Urbanu Krajcarju in sekretarki v kabinetu ministrice Rosani Ščančar. Na uradu za makroekonomske analize in razvoj imata višje plače Miha Trošt in Jure Brložnik.
Po eno povišanje pa so zabeležili na ministrstvu za javno upravo (Erika Lenčič Stojanovič), ministrstvu za okolje in prostor (sekretar v kabinetu ministra Franc Stanonik), ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (vodja kabineta Tomi Rumpf), v službi vlade za razvoj in evropske zadeve (vodja kabineta Gordana Pipan) ter ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Kot so še sporočili iz Ukoma, tovrstnih povišanj v tem mandatu ni bilo na obrambnem ministrstvu in v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V kabinetu predsednika vlade pa so danes sklenili, da te zakonske možnosti za javne uslužbence v kabinetu do nadaljnjega ne bodo izvajali, in sicer v sklopu ukrepov za zmanjševanje posledic gospodarske in finančne negotovosti. Prav tako so sprožili ustrezne postopke, da se tistim javnim uslužbencem kabineta predsednika vlade, ki jim je bilo soglasje vlade za določitev višje osnovne plače že izdano, to v prihodnje ne izvaja, so sporočili iz Pahorjevega kabineta.