Pahor: "Če bi bil kdo tak, bi bil kaznovan z božjo šibo. To bi pomenilo, da je politični slepec."

Še sto dni, torej do 21. decembra, ima politika čas, da uveljavi ustavno odločbo, s katero so sodniki decembra 2018 ugotovili, da je volilna zakonodaja v delu, ki govori o mejah volilnih okrajev, neustavna, in sicer zaradi prevelikih razlik med njimi. Pod vodstvom Pahorja se je politika najprej usklajevala o možnosti, da bi okraje v celoti ukinili in uvedli preferenčni glas, a se je nato v začetku marca letos izkazalo, da potrebne dvotretjinske večine za to v DZ ni.

Na mizi je tako ostala še možnost spreminjanja meja okrajev, za kar je sicer potrebna navadna večina, a se ta zdi zaradi raznolikosti interesov še težje dosegljiva. "Še težje je tudi, ker smo pahnjeni v kot, ker imamo samo eno možnost," je v pogovoru za STA konec tedna dejal Pahor. Zato si želi, da poslanci ne bi odlašali z obravnavo predlogov. Ob tem ugotavlja, da je ključno najprej uskladiti stališče o tem, kakšna razlika med okraji je še dopustna. Ob tem si želi, da bi v zakonodajo vnesli tudi člen, ki bi omogočal, da posebna komisija na določeno časovno obdobje avtomatično pregleda in po potrebi spreminja volilne okraje, da bodo ti primerljivi.

Pahor ugotavlja, da je spreminjanje volilne zakonodaje tema, ki je za javnost in posledično za politiko morda neprivlačna, a gre po njegovih besedah za "življenjsko vprašanje naše države par excellence". "Ta hip skoraj ni večjega političnega izziva, kot je sprejetje volilne zakonodaje v roku, ki ga je predpisalo ustavno sodišče."

Predsednik meni, da je kljub iztekajočemu se času zakonodajo še mogoče sprejeti v ustavno določenem roku, a le, če jo bodo poslanske skupine postavile kot prvo prioriteto. "Morali bi narediti nek avtocestni obvoz, po katerem bi ta zakonodaja prehitela druge zakonske predloge, ki čakajo v gostem prometu na redni cesti," je bil slikovit.

A bolj kot se bližamo izteku roka, pogosteje sliši stališče, "da tudi če ne bo uspelo, ne bo katastrofe, ker državi itak ne preostane drugega, kot da volitve izvede po starem sistemu, četudi ni v skladu z ustavo". "Ustavni pravniki na koncu priznajo, da je v skrajni sili mogoče tako razmišljati, a je to skrajna sila in nerazumno tveganje. Mi imamo čas, da zakonodajo sprejmemo in si moramo prizadevati, da to naredimo. In odpravimo sleherni sum pri izvedbi naslednjih volitev," pa meni.

Predsednik pa svari pred posledicami: "Res je, ne bo konec sveta, bo pa morda začetek konca formalne demokracije v Sloveniji. To so morda preveč hude besede, a sem dolžan na to opozoriti, ne le kot predsednik, kot nekdo, ki se v luči 30-letnice države zaveda, da smo življenjsko odvisni od demokracije."

Glede tega se "čudi tudi krogom v civilni družbi, ki včasih krčevito opozarjajo na krhanje demokratičnih standardov, da tako malokrat omenjajo ta legislativen in političen problem". Po njegovem mnenju bi bilo namreč dobro, če javnost "nekoliko spodbudila, navdahnila politike, da to rešijo". "Ali se sploh zavedamo, v kakšno politično negotovost Slovenija rine samo zato, ker v politiki nismo uspeli naredit domače naloge?" je vprašal.

Kot je spomnil, imamo v Sloveniji predstavniško demokracijo. In "če ne bomo vsaj v osnovi verjeli, da smo izvolili poslance po zakonitem sistemu, bomo popolnoma erodirali zaupanje ljudi v politični sistem. Govorimo o tako elementarnih stvareh," je izpostavil.

"Ob vseh težavah, ki jih imamo - od covida, do recesije, zdravstvenih, socialnoekonomskih in drugih problemov, si bomo sami nakopali probleme, ki si jih država, ki praznuje 30. obletnico ustanovitve in je bila vzpostavljena z demokracijo, ne zasluži," je še dodal. Dodatno je opozoril na negotovost, ki jo prinaša pandemija novega koronavirusa. Ker ne vemo, kako se bo razpletala, moramo že zdaj rešiti vse tisto, kar lahko, da se nam s tem ne bo treba ukvarjati pozneje, meni.

Razpis volitev ni vprašljiv, saj jih je predsednik republike dolžan razpisati. A Pahor pričakuje, da bi po volitvah v primeru neuveljavljene ustavne odločbe skoraj zagotovo prišlo do pritožbe. Ne gre namreč računati, da bi stranke v takšnem primeru odgovorno sprejele rezultat volitev in ga ne bi problematizirale. "Prav tako to tudi ni samo njihov problem. Volitve lahko problematizira kdorkoli, vsak volivec," je izpostavil.

Kot je dejal, lahko o odločitvah ustavnega sodišča o morebitnih pritožbah samo ugibamo. "A že kaos, ki bo povzročen s sumom in čakanjem na odločitve ustavnega sodišča, je nekaj, česar si ne moremo privoščiti," je dejal.

Pri vprašanjih o razlogih, zakaj se politiki doslej še ni uspelo uskladiti, priznava, da je gotovo tudi nekaj taktiziranja. Odločno pa zavrača možnost, da bi kdo odlašal zato, ker bi želel Slovenijo naklepno poriniti v nedemokratično stanje. "Če bi bil kdo tak, bi bil kaznovan z božjo šibo. To bi pomenilo, da je politični slepec. Če slovenski politiki ne bo uspelo spremeniti volilne zakonodaje, nihče ne bo zmagal," je dejal Pahor.

Politiki sicer priznava odgovornost in zavedanje pomembnosti problema, na kar po njegovih besedah kaže tudi dejstvo, da se nobene ustavne odločbe doslej ni lotila tako hitro in tako skupaj, kot se je te. Se pa posamezniki razlikujejo v oceni tveganja in posledic nepravočasne uveljavitve odločbe.

Ob tem izpostavlja tudi, da lahko vsaka politična stranka uspe ali izgubi v vsakem volilnem sistemu. "Naj nihče ne misli, da bo s takim ali drugačnim sistemom obranil ali napadel politično večino. Brani ali napada jo lahko tudi s spremenjenim sistemom. Na koncu se izkaže, da če v družbi vlada želja po spremembah, lahko te doseže s takim ali drugačnim volilnim sistemom. Mora pa biti ta zakonit in ustavno nesporen."

Volitve bi sicer lahko ogrozil tudi novi koronavirus, "če bi stvari ušle iz rok bolj, kot si zdaj lahko predstavljamo". Če bo tako, kot je, Pahor ocenjuje, da izvedba ne bi bila ogrožena. A ravno dejstvo, da obstaja višja sila, na katero ne moremo vplivati, politiki po njegovih besedah daje na ramena dodatno odgovornost, da reši tisto, na kar lahko vpliva in je v njeni moči - torej spremeni volilno zakonodajo. "Sicer bomo samo akumulirali probleme. Če ne rešimo ključnih problemov, pa lahko potem en problem še poglobi drugega," je še opozoril v pogovoru za STA.