Premier Borut Pahor je v pogovoru za Primorske novice menil, da bo potrditev arbitražnega sporazuma na referendumu prispevala k boljšemu sodelovanju s Hrvaško. Predsednik SDS Janez Janša pa v ločenem pogovoru za časnik v primeru zavrnitve sporazuma obljublja, da bo SDS skušala doseči poenotenje politike o treh svojih predlogih.
V primeru zavrnitve sporazuma na referendumu Janša v mesecu dni obljublja tri nove predloge za rešitev vprašanja meje. Pri tem je kot "dovolj hitro možnost" v pogovoru izpostavil dvostranski dogovor. Takrat bo morala Slovenija zelo jasno povedati, da ne gre za blokado Slovenije pri hrvaškem vstopu v EU, ampak za slovenski odgovor na blokado Hrvaške, ker ta Sloveniji preprečuje teritorialni dostop na odprto morje, je dejal.Pahor je do teh predlogov skeptičen. "Ima Janša kakšna zagotovila, bo Hrvaško prisilil v dvostranska pogajanja? To se mi zdi drzno stališče, da ne rečem kaj hujšega," je dejal. Zanima ga tudi, "ali bo za dosego svojih predlogov Janša blokiral hrvaška pristopna pogajanja". "On mi tega noče povedati. Če referendum ne uspe, bodo spet živi prejudici, ki jih je sporazum odpravil. Torej bomo šli nazaj v jesen 2008, ko je Janša preložil hrvaška predpristopna pogajanja, jaz pa kasneje uvedel blokado. Če bi se vrnili v blokado, bi Hrvaška dobila tak moralni kapital, da je ne bi nihče več silil, naj z nami sede za pogajalsko mizo".
Na vprašanje, ali bodo poslanci SDS v primeru potrditve sporazuma nato v DZ glasovali proti ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU, je Janša odgovoril, da poslance njegove stranke veže tudi njihov "predvolilni program, v katerem piše, da mora biti vprašanje meje s Hrvaško pravično rešeno pred vstopom Hrvaške v EU". "Noben naš poslanec ne bo glasoval v nasprotju s predvolilno obljubo," je dodal.
V primeru padca sporazuma pa Janša upa, da bo ena od političnih posledic ta, "da si v prihodnosti nobena slovenska vlada ne bo mogla domišljati, da lahko najprej razcepi slovenski narod in gre potem s to razcepljenostjo reševat mejno vprašanje. To so preveč pomembne stvari, da bi jih reševali razdeljeni," je dejal.
Pahor je medtem v primeru potrditve sporazuma izrazil pričakovanje, da bo prišlo do okrepitve sodelovanja med državama. "Ne bo šlo za nebesa na zemlji, a bomo s problemi med državama lahko živeli," je dejal. Arbitraža pa bo trajala nekaj let. "Najprej bo treba imenovati arbitre, potem pa pripraviti memorandum s slovenskimi stališči. K njegovi pripravi bodo povabljeni vsi, ki kaj vedo in imajo dokumente. To bo zahtevno delo, a gre za sladke probleme," je dejal.
Ob tem je pojasnil, da neposreden stik Hrvaške z Italijo na morju, ki je strateški interes Zagreba, arbitraži ni naložen, medtem ko ji je naložen stik Slovenije z odprtim morjem. Pahor sicer domneva, da bo Hrvaška ta stik "predlagala v memorandumu za arbitražno sodišče". Kot ugodno pri tem pa je izpostavil, da Italija v arbitraži "ne more biti stranski intervenient, kot bi lahko bila pred haaškim tribunalom". Za Slovenijo je namreč zelo pomembno, "da se ne odpre kakšna stara zgodba z Italijo".
Pahor se je ob tem še vprašal, zakaj se slovenska vrhovna politika leta 1991 ni odločila za postavitev kontrolne točke tam, kjer je stala tabla Republike Slovenije, torej pri kamnolomu na Plovaniji. "Za mejo bi to pomenilo, da bi potegnili črto do konca Savudrijskega polotoka in ne bi imeli nobenih problemov z izhodiščno točko za določitev meje na morju".
"A so se odločili drugače. Mislim, da napačno. Vendar tega nikoli nisem očital ne Janši, ne Bavčarju, ne Bučarju. Tisti, ki je imel takrat generalski meč v roki, bi danes lahko pokazal malo več skromnosti, ko pravi, da bo - če bodo oni urejali mejo - savudrijsko obrežje Piranskega zaliva slovensko. Če bo sporazum slučajno zavrnjen, bi rad videl junaka, ki bo to dosegel," je dejal Pahor.