Status quo je mnogo boljši od nepravične meje, ki je lahko trajni vir napetosti in konfliktov na meji, meni dr. Tone Jerovšek, profesor upravnega prava in ustavni pravnik.
Premier Pahor ima zdaj še vse možnosti, da od referenduma in od sporazuma odstopi, je prepričan naš sogovornik Tone Jerovšek, ki je v zadnjih letih civilno-družbeno dejaven v vodstvu Zbora za republiko. Tone Jerovšek je podrobneje razčlenil, zakaj je sporazum, ki je pogajalski in pravni adut hrvaške premierke Kosorjeve, škodljiv za Slovenijo. Predlaga nova pogajanja na izhodišču, da ne bomo pristali na nobeno mejo, ki ni nekdanja republiška meja, kot zahteva Temeljna ustavna listina.Dvajset let demokracije je za nami po polstoletni prekinitvi. Smo ta čas dobro izrabili?
Lahko bi ga bolje. Temeljni nastavki za vzpostavitev demokratičnih procesov in institucij so vendarle za nami. A prihaja tudi do njihovih zlorab. Ena takih je prav sprejem arbitražnega sporazuma v državnem zboru z navadno večino, čeprav je to v direktnem nasprotju z ustavo. Pogrešam civilnodružbene organizacije, ki ne bi bolj ali manj glasno nadaljevale s podporo predvsem politiki levice.
Vidite kakšne usodnejše ovire, zaradi katerih bi bili lahko zaskrbljeni za razvoj demokracije?
Priča smo dogodkom, ki kažejo na to, da bi lahko oholo arogantno zavračanje vsakršnih nasprotnih mnenj preraslo tudi v uporabo drugih metod in sredstev, dobro znanih iz preteklosti. V javnih nastopih slišimo tudi glasove, da ne bomo čakali na dokončnost oziroma pravnomočnost odločitev, če ne bo šlo drugače, bomo raje plačali kazen. Iz čigavega žepa? To je direktni napad na institute pravne države.
Mislite na župana Zorana Jankovića?
Tudi nanj, seveda. S svojo ignoranco pravnih institucij skrajno neženirano nastopa v javnosti. Zamislite si, da bi investitorji kar po vrsti govorili, kako se bodo lotili gradnje brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Pričakoval bi ostro politično reakcijo in ukrepanje, če bi se takšno početje nadaljevalo. Nisem pa odkril, da bi pristojni inšpekcijski organi na to reagirali.
Omenili ste arbitražni sporazum. Kaj bo storil Zbor za republiko za preprečitev njegove uveljavitve?
Vse, kar je v naši moči. Pred nami je dolžna kampanja zoper sporazum za zagotovitev ozemeljske celovitosti Slovenije na dan 26. 6. 1991. Zbor za republiko se je v teh usodnih dejanjih neodgovorne politike dolžan odzvati s spomenico in sodelovati po svojih uglednih ljudeh v razpravah in medijih, da bi bili volivci seznanjeni z dejanskimi posledicami sporazuma.
Izjavo ste že pripravili?
Da, predstavili jo bomo v teh dneh. Podpisujejo jo številni ljudje, ki se ji želijo pridružiti.
Na vaši strani je po svoje in paradoksalno kar premier Borut Pahor. S svojimi nastopi, prekipevajočo energijo …
Ah ne, kakšna pomoč. Bojim se, da je naivnega samovšečnega predsednika Pahorja s prekipevajočo energijo, kot pravite, ob pogajanjih o tem sporazumu prežel občutek, da lahko postane človek, ki se bo zapisal v zgodovino s teritorialno zaokrožitvijo Slovenije v njeno korist. Bil bi nič manj kot drugi Rudolf Maister. A bo, kot mnogi beremo sporazum, če z referendumom uspe, njen grobar. Prizadetost bo trajna in nepopravljiva, enaka kot ob koroškem plebiscitu. In prav to prizadetost in obupni poziv k razumu so v ponedeljek izrazili trije eminentni razumniki in soustvarjalci slovenske države, France Bučar, Tine Hribar in Boris Pahor.
VEČ V TISKANI IZDAJI