Njen protikandidat Anže Logar, ki je v prvem krogu dobil največ glasov, je čas za pogovor našel. V predvolilni kampanji smo v Reporterju objavili daljše, poglobljene intervjuje s šestimi kandidati, tudi z Logarjem in Pirc Musarjevo. S slednjo že prvega avgusta. »Naj najprej začnem s tem, da se zavedam, da dajem intervju mediju, katerega uredniška politika ni naklonjena moji kandidaturi,« je Pirc Musarjeva presenetljivo izjavila že takoj na začetku pogovora, še preden je odgovorila na prvo novinarsko vprašanje.
Reporter je bil prvi medij, ki je nekaj dni po napovedi njene kandidature že v začetku julija objavil naslovno zgodbo Kako sta obogatela Nataša Pirc Musar in njen mož Aleš Musar med tranzicijo. Odziv predsedniške kandidatke je bil silovit. V intervjuju za portal Siol nas je, sicer v družbi treh drugih medijev, skušala diskreditirati: »To, da se medijski mir kupuje, da se plača medijski napad na drugače misleče, je nekaj, kar prakticirajo Požareport, Nova24TV in zdaj tudi Reporter in Necenzurirano. Je to novinarstvo? Odgovor je ne.« Pirc Musarjava se za to lažnivo in žaljivo diskreditacijo nikoli ni opravičila. Na vprašanje novinarja Reporterja v prej omenjenem intervjuju, ali ima konkretne podatke, kdo, koliko in v katerih primerih je Reporterju karkoli plačal za medijski napad ali mir, je dvakrat ponovila, da ni ne prve ne edina, ki o tem govori. Njena diskreditacija je tako ostala na ravni govoric, v stilu »rekla-kazala«, na ravni vaških opravljivk.
Pirc Musarjeva nas je želela diskreditirati, na koncu se je zapletla in se diskreditirala sama. V intervjuju za Reporter se je najprej gladko zlagala, da o tem sestanku ne ve nič, mesec dni za tem pa priznala, da je prav ona osebno moža prosila, da se gre pogovorit. O čem pa?! To je šele škandalozno – o kupovanju medijskega miru! To, kar je očitala medijem, tudi Reporterju, je počela sama.
Še več, Pirc Musarjevo je Reporterjev novinar soočil z informacijo, da se je njen mož ravno z namenom »kupovanja medijskega miru« na kosilu srečal z enim od vodilnih iz skupine Media24, a je tedaj izjavila, da o tem ne ve nič, mesec dni za tem v oddaji Tarča TV Slovenija pa priznala, da je moža Aleša »prosila, ali se lahko s Tomažem Veselom usede …, naj se pogovorita, ali bo ta predvolilna predsedniška kampanja čista ali lahko kampanjo izpeljemo brez metanja polen pod noge. Očitno pri tem pogovoru ni bil uspešen, kajti tudi po tem sem jaz dobila po šest, sedem negativnih člankov na vsako edicijo Reporterja in Necenzurirano.« Pirc Musarjeva nas je želela diskreditirati, na koncu se je zapletla in se diskreditirala sama. V intervjuju za Reporter se je najprej gladko zlagala, da o tem sestanku ne ve nič, mesec dni za tem pa priznala, da je prav ona osebno moža prosila, da se gre pogovorit. O čem pa?! To je šele škandalozno – o kupovanju medijskega miru! To, kar je očitala medijem, tudi Reporterju, je počela sama.
Sredi oktobra je Ameriška gospodarska zbornica (AmCham) soočila tri predsedniške kandidate, ki so jim ankete pred prvim krogom kazale najbolje: Anžeta Logarja, Natašo Pirc Musar in Milana Brgleza. Na poslovnem zajtrku se je vodja oglasnega trženja pri Reporterju zapletel v krajši pogovor s piarovko Pirc Musarjeve in jo povprašal, ali so prejeli njegovo ponudbo za oglaševanje, ki jo je poslal tudi vsem drugim kandidatom. Da so to razumeli za žalitev, mu je zabrusila Darinka Pavlič Kamien in mu ob tem navrgla, koliko kritičnih člankov o Pirc Musarjevi je v predvolilni kampanji objavil Reporter, česar niso pozabili. Pa smo res tako pomembni in vplivni medij, jo je vprašal sogovornik in dobil odgovor, da smo prvi začeli napadati in da so se nam potem pridružili tudi nekateri drugi mediji, ki so prav tako željni krvi. »Če ne bi vi pisali, tudi drugi potem ne bi,« je ob tem še pribila.
Predstavnica za medije ima po svoje celo prav, čeprav je bila njena reakcija povsem neprofesionalna. Reporterjeve članke o Pirc Musarjevi sta povzemali obe največji televiziji – tako POP TV kot TV Slovenija. V Tarči nacionalke so sicer navajali le naslove Reporterjevih člankov in iz tega potem izpeljali konstrukt, da naj bi bilo naše kritično pisanje o Pirc Musarjevi posledica obračunov na levici med premierjem Robertom Golobom in nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom, ki sta na začetku poletja bila vsak za svojo kandidatko: prvi za Marto Kos, drugi pa Natašo Pirc Musar. Reporter naj bi po tem konstruktu najprej delal za Kosovo, po umiku njene kandidature pa za Milana Brgleza. Propadli politik »0,88 odstotka« je šel s konstruktom še korak naprej – pred drugim krogom bi menda morali podpreti Pirc Musarjevo, ker jo po novem podpira tudi Robert Golob. Mi pa smo menda samo lutke, ki jih upravljajo drugi.
Da se vzajemno ne maramo, ni od letos, to ima res že dolgo brado. Že iz časov, ko je bila predsedniška kandidatka informacijska pooblaščenka in še od prej, iz časov Maga, ko je v Aktivi Group skrbela za pozitivno podobo pidovskega tajkuna Darka Horvata. A je premalo prostora, da bi obnavljali konflikte v vseh teh letih.
O sveta preproščina! Zakaj bi moral od politike neodvisni medij kogarkoli sploh podpirati? Najlažje je svet pobarvati črno-belo. Tistim, ki to počno, je vedno vse jasno. So pa tako na levi kot desni strani politične oble. Ne samo v politiki, tudi v medijih – so »naši« in »vaši«. Velja še eno pravilo, da tisti, ki imajo največ masla na glavi, to, kar počno sami, očitajo drugim. Resnica v primeru Pirc Musarjeve in Reporterja pa je povsem enostavna. Da se vzajemno ne maramo, ni od letos, to ima res že dolgo brado. Že iz časov, ko je bila predsedniška kandidatka informacijska pooblaščenka in še od prej, iz časov Maga, ko je v Aktivi Group skrbela za pozitivno podobo pidovskega tajkuna Darka Horvata. A je premalo prostora, da bi obnavljali konflikte v vseh teh letih.
Tudi nismo prav nič užaljeni, da ni našla časa za intervju za Reporter. Če bo v nedeljo res postala prva ženska predsednica republike, ji že vnaprej čestitamo in ji polagamo na srce, naj bo v bodoče manj zamerljiva in maščevalna. Vsak, ki gre v politiko, mora imeti debelo kožo. Mora prenašati tudi kritike in se ne veseliti samo hvalnic.
