Pred volitvami 2018 je Orban prišel svojega prijatelja posebej podpreti na volilno konvencijo SDS, prišel pa je tudi predsednik parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber, ki je prav tako poslal čestitko novo izvoljenemu slovenskemu premierju.
Na včerajšnjem glasovanju o novem mandatarju je Janez Janša prejel 52 poslanskih glasov, 31 jih je bilo proti, ena glasovnica je bila neveljavna, šest pa jih ni bilo oddanih.
Volitve so bile sicer tajne, toda kljub temu lahko sklepamo, da ga je podprlo 47 poslancev nove koalicije SDS, SMC, NSI in Desusa, oba poslanca narodnih manjšin in bržkone še trije poslanci SNS Zmaga Jelinčiča.
»Saj imamo 53 garantiranih glasov,« je prejšnji teden čivknil Marko Bandelli, nato pa se popravil: »imajo.«
Če Alenka Bratušek svojim poslancem ne bi prepovedala prevzeti glasovnic, bi Janša najbrž dobil še kak glas več. »Saj imamo 53 garantiranih glasov,« je prejšnji teden čivknil Marko Bandelli, nato pa se popravil: »imajo.«
Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper v svojem nastopu sploh ni kritizirala prvaka SDS, ampak odhajajočega premierja Marjana Šarca in stranko Levica, ki je s svojo destruktivnostjo pomagala strmoglaviti njihovo vlado. Novemu mandatarju je po izvolitvi obljubila konstruktivno držo, saj je določene stvari treba narediti, ne glede na to, kdo vodi vlado.
Janez Janša, ki je za izvolitev prepričal tri koalicijske stranke, ima tako še rezervo v SAB. Njeni poslanci si ne želijo predčasnih volitev, saj so dali svojo pobudo za nadaljevanje koalicije brez SDS, a zanjo ni bilo dovolj zanimanja.
Kociprova pa bo ostala v državnem zboru po zaslugi odhajajočega ministra Petra Česnika, ki se je v korist stranke odrekel poslanskemu mandatu. Če bi se poleg Bratuškove, ki ni bila izvoljena za poslanko, moral iz parlamenta posloviti še njen drugi »krogec«, bi po mnenju poznavalcev razmer SAB zelo hitro razpadla.
Tako bo nova opozicija kljub ideološki bližini zelo razdeljena. Prvak SD Dejan Židan, ki je takoj po Janševi izvolitvi odstopil kot predsednik državnega zbora, je že povabil k oblikovanju skupne opozicijske koalicije, v kateri bi najbrž sam rad imel glavno besedo.
Prav s konstruktivno SAB bo lahko novi predsednik vlade rožljal svojim koalicijskim partnerjem, če bo to treba.
Toda pričakovati je, da na takšno vodilno vlogo ne bo privolila LMŠ, ki bo postala največja opozicijska stranka. Prav tako bo svojo svojeglavo politiko nadaljevala Levica, SAB pa bo že tako konstruktivna opozicija. Zmaga Jelinčiča ni v tej družbi, saj je znan kot podpornik vsakokratne koalicije.
Prav s konstruktivno SAB bo lahko novi predsednik vlade rožljal svojim koalicijskim partnerjem, če bo to treba. A za zdaj ni videti, da bi lahko z njimi imel kakšne težave. Janši so skočili v objem brez kakršnih koli zadržkov.
Spomnimo se, kako so se s tako imenovanim sredinskim trojčkom šopirili, da SDS ne bodo prepustili državotvornih resorjev, izobraževanja in kulture. Toda na koncu so se odpovedale (poleg zunanjih zadev) resorjema za notranje zadeve in za kulturo, tako da bo imela SDS nadzor nad policijo in mediji.
Si predstavljate, da bi kje v Avstriji in Nemčiji (ki ju imamo za vzor) stranka, ki bi sestavljala vladno koalicijo, v času pogajanj poslala svojega poslanca na policijo, kjer bi se zanimal za tajne podatke o preiskavah zoper njihovo stranko in pri tem direktorici policije celo grozil, nato pa bi ta stranka v soglasju s koalicijskimi partnericami dobila resor za notranje zadeve in v koalicijski pogodbi zapisala, da bodo uredili razmere na policiji?
Politične kariere poslancev in predsednika SMC Zdravka Počivalška pač rešuje Janša.
Kaj takega se tam vsaj v zadnjem času ne more zgoditi. V Avstriji je celo razpadla prejšnja koalicijska vlada Sebastiana Kurza s svobodnjaki, ker je premier od slednjih zahteval odstop njihovega notranjega ministra, saj je policija preiskovala njihovo domnevno sporno financiranje. Zelo podoben primer je v Sloveniji, a so SMC, NSI in Desus ob tem kar obnemeli.
Še več, čeprav je znano, da prvak SDS že leta vodi vojno proti večini medijev v Sloveniji, so mu koalicijske stranke prepustile resor za kulturo, ki se ukvarja tudi z mediji. Od zakona o medijih in RTVS ter oglaševanja večinoma državnih podjetij pa je odvisna neodvisnost medijev in njihova kritičnost do vlade. A področje kulture ni bilo dovolj zanimivo za SMC, Desus in NSI, zato so ga prepustile SDS.
V Avstriji je celo razpadla prejšnja koalicijska vlada Sebastiana Kurza s svobodnjaki, ker je premier od slednjih zahteval odstop njihovega notranjega ministra, saj je policija preiskovala njihovo domnevno sporno financiranje. Zelo podoben primer je v Sloveniji, a so SMC, NSI in Desus ob tem kar obnemeli.
Tako se lahko vprašamo, kako bodo te stranke sploh lahko nasprotovale Janši, če se bo odločil Slovenijo voditi po Orbanovi poti, zlasti ker ima na zalogi še konstruktivni SNS in SAB.
Od vsega začetka je najbrž jasno, kdo bo v tej koaliciji glavni in kdo bo igral stransko vlogo. Poleg Janeza Janše bo imel glavno vlogo Zdravko Počivalšek, ki mu je uspel v koalicijo pripeljati devet poslancev (razen Janija Möderndorferja, ki pa se v primeru vrnitve Mira Cerarja poslavlja). Na volitve si ne želijo zaradi nizke javne podpore, njihovo število pa je najmočnejše Počivalškovo orožje.
Ne pa očitno dovolj močno, da bi SMC lahko obdržala ministra za okolje in prostor Simona Zajca, čigar resor bo zdaj pripadel SDS. Prav tako je moral Počivalšek umakniti ponudbo za predsednika državnega zbora preveč nezanesljivemu Cerarju in bo to nagrado zdaj dobil bolj konstruktivni vodja poslanske skupine Igor Zorčič. Politične kariere poslancev in predsednika SMC pač rešuje Janša.
Aleksandra Pivec se je zbala, da bo sicer v vlado vstopila SAB, Desus pa bo ostal v opoziciji.
Podobno je tudi z Desusom, kjer so bili največji zagovorniki vstopa v Janševo koalicijo poslanci, njihova predsednica Aleksandra Pivec pa se je zbala, da bo sicer v vlado vstopila SAB, oni pa bodo ostali v opoziciji. Janši je močno naklonjen tudi njen glavni podpornik v stranki Tomaž Gantar, ki je že bil minister v drugi Janševi vladi in bo bržkone tudi v tretji.
Poleg tega je Pivčeva dolžnica SDS, ki jo je na odboru za kmetijstvo, ki ga vodi Franci Breznik iz SDS, podprla ob aferi SRIPT in tako najverjetneje rešila njeno politično kariero. Janša pa bo Desusu dal še tretjega ministra, ki bo v Mariboru vodil urad za demografijo.
Upravičeno se v koaliciji najbolj kislo držijo v NSI, saj so jih dogodki potisnili nazaj v Janševo naročje, čeprav so se hoteli zadnja leta iz njega izviti.
Upravičeno se v koaliciji najbolj kislo držijo v NSI, saj so jih dogodki potisnili nazaj v Janševo naročje, čeprav so se hoteli zadnja leta iz njega izviti. Da bodo novi koaliciji imeli najmanj besede, kaže, kako je iz koalicijske pogodbe zadnji hip izginila točka o uresničitvi odločba ustavnega sodišča glede enakopravnega financiranja osnovnega šolstva, saj je temu nasprotoval Desus.
Prvak NSI Matej Tonin tudi ni mogel vnovič postati predsednik državnega zbora, kar si je močno želel, ampak bo moral po Janševi volji sedeti v vladi in kot obrambni minister uresničevati njegovo zamisel o ponovni uvedbi naborništva. Prva tako ne bo avtonomen pri predlaganju ministrov ali ministric.
Za NSI je vsekakor napočilo težko obdobje in samo Bogu se bodo lahko zahvalili, če se ne bo končalo tako kot pred dvanajstimi leti, ko je po prvi Janševi vladi stranka izpadla iz parlamenta.
