Zaradi dokapitalizacije NMBM se krešejo kopja med SD Boruta Pahorja in Zares Gregorja Golobiča. Država se je izčrpala z dokapitalizacijo NLB, zdaj pa naj bi našla denar še za eno banko. Odredba Agencije za upravljanje kapitalskih naložb državnim družbam za dokapitalizacijo NKBM, kaže, da imamo v Sloveniji še vedno dogovorno ekonomijo.
Dokapitalizacija tretje največje slovenske banke Nove kreditne banke Maribor (NKBM) s slabimi desetimi odstotki tržnega deleža, je z zdrahami med SD in Zares znova pokazala, da srž slovenskega bančništva niso finance, temveč politika. Republika Slovenija ima v NKBM 41,5-odstotni delež, skupaj z državnima Kapitalsko družbo (KAD) in Slovensko odškodninsko družbo (SOD) pa še 9,6 odstotka (vsaka po 4,8 odstotka), torej večinski delež.
Zaradi povečevanja kapitalske ustreznosti (o nujnosti tega je govoril tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec), so se pri banki odločili za dokapitalizacijo v višini 104 milijona evrov. Zaplet je seveda nastal, ker se je država (beri premier Borut Pahor in minister za finance Franc Križanič) odločila ostati večinski lastnik NKBM, čeprav nima denarja za dokapitalizacijo oziroma se je že izčrpala z vložkom 243 evrov za dokapitalizacijo največje državne banke NLB.
V reševanje problema, kje najti potrebnih 52 mio evrov za dokapitalizacijo, s čimer bi država ohranila večinski delež, se je vključila Dagmar Komar, predsednica uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), in s prenosom prednostne pravice za nakup delnic NKBM naročila trem državnim družbam (energetskima Elesu in Gen energiji ter Pošti Slovenije) vplačilo skupaj 47 mio evrov, KAD pa je vplačal v sorazmerju s svojim deležem okoli pet milijonov evrov.
Otroška bolezen Dagmar Komar
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić se je na to burno odzvala in zahtevala sklic pristojnih ministrov in predsednikov strank, na katerem bi se odločili za zamenjavo vodstva (poleg Komarjeve sta člana uprave še Marko Golob in Danilo Grašič) in sveta AUKN. Radićeva je opozorila, da odločitev AUKN ni v skladu s sektorsko politiko za energetiko, sodelovanje bi lahko celo škodilo tem podjetjem.
Pahor je AUKN z Dagmarjevo na čelu vzel v bran z besedami, da ima agencija nekaj otroških bolezni, ki pa jih ne pripisuje upravi in ne nadzornemu svetu. Po njegovih besedah »ima agencija za svojo odločitev razloge in tudi pravno osnovo«. Smešno je, da je premier hkrati, ko je zaščitil AUKN pri skrajno nasilnem branjenju večinskega deleža države v NKBM, pojasnil svoje osebno mnenje, da je za obe državni banki, NLB in NKBM, »dovolj, če država zadrži kontrolni delež«, to pa je 25 odstotkov in eno delnico.
Gre še za en primer, ko Pahor nekaj govori, institucije pod njegovim okriljem (in okriljem njegovega finančnega ministra Franca Križaniča, SD) pa počnejo nasprotno. Poznavalci so prepričani, da se je Komarjeva odločila za uporabo sredstev Pošte, Elesa in Gen energije za dokapitalizacijo NKBM prav po navodilu Križaniča.
VEČ V TISKANI IZDAJI