Posebni oddelek specializiranega tožilstva je namreč pristojen za obravnavo sumov kaznivih dejanj uradnih oseb policije. "Preiskava posebnega oddelka bo morala potrditi ali ovreči pristnost korespondence in razloge, da so bila storjena morebitna kazniva dejanja konkretne osebe in kriminalistov," so navedli na policiji.
Spletni portal podcrto.si je namreč objavil, da je informator policije Dejan Ornig, sicer v javnosti bolj znan kot tisti, ki je razkril varnostne ranljivosti policijskega komunikacijskega sistema Tetra, med decembrom 2012 in majem 2015 v dogovoru z dvema kriminalistoma vdiral v elektronsko pošto, profile na Facebooku, zasebne forume, zgodovino spletnega iskanja in ostalo spletno komunikacijo več kot 300 ljudi, ki so se njemu ali policiji zdeli sumljivi. To je moč razbrati tudi iz korespondence med Ornigom in kriminalistoma.
Na policiji so danes pojasnili, da je v tej zadevi na policiji že potekal nadzor. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je namreč februarja seznanil generalnega direktorja policije Marjana Fanka, da naj bi Ornig deloval kot policijski vir in da naj bi bilo njeno domnevno nezakonito ravnanje posledica navodil kriminalistov.
Fank je zato odredil strokovni nadzor nad delom enot, ki se na Policijski upravi Ljubljana in na Upravi kriminalistične policije ukvarjata s kriminalistično-obveščevalnim delom. Nadzor ni potrdil, da bi kriminalist dajal navodila o vdorih, pokazal pa je neprimernost komuniciranja kriminalista s Orningom preko elektronske pošte.
Nadzor je pokazal še, da ga je kriminalist večkrat opozoril na prepoved izvrševanja kaznivih dejanj. Ko je ugotovil, da je Orning vpleten v domnevno druga nezakonita dejanja, pa je bilo sodelovanje z njim prekinjeno. Zoper njega trenutno poteka kazenski postopek na sodišču, so zapisali na spletni strani policije. Ljubljansko okrajno sodišče je Orniga pred tedni namreč obsodilo na leto in tri mesece pogojne kazni, vendar sodba ni pravnomočna.
V strokovnem nadzoru pa policija ni razpolagala z vsebino korespondence med kriminalistoma in Orningom, "saj lahko policija pridobi vsebino komuniciranja po elektronski pošti le na podlagi sodne odredbe in to samo če gre za utemeljene razloge za sum storitve kaznivega dejanja drugih, ne uradnih oseb", navajajo na policiji.
So se pa na policiji po tem primeru lotili spremembe internih pravil, ki urejajo izvajanje in koordiniranje nalog na tem področju. Ta postopek je v zaključni fazi, poleg tega pa so bile ugotovitve strokovnega nadzora vključene tudi v posamezna usposabljanja.
Na policiji tudi navajajo, da si že več let prizadevajo, da bi se njihova pooblastila uredila po vzoru držav EU. Tako že vrsto let opozarjajo na probleme, s katerimi se srečujejo pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj in ki izvirajo zlasti iz neustrezne procesne kazenske zakonodaje.