Z novo medijsko zakonodajo si želi predsednik Zaresa Gregor Golobič prevzeti ne le nadzor nad javno RTVS, ampak celo nad zasebnimi mediji. Ministrica za kulturo Majda Širca je pripravila osnutek zakona o medijih, s katerim bi dosegla popolno dominacijo leve politike nad mediji s krinko javnega interesa in domnevne novinarske avtonomije. Pod patronatom vodje Zares Gregorja Golobiča želi od »nepravih« lastnikov vodenje medijev prenesti na politično preskušene novinarje.
Duh osnutka zakona o medijih je duh prepovedi, omejevanja in kazni, pravi strokovnjak za medije in predsednik sveta za radiodifuzijo dr. Dejan Jelovac, ki je bil sicer povabljen v ekspertno skupino ministrice Majde Širca za snovanje medijske zakonodaje, vendar njegovih predlogov ministrica ni upoštevala.Poudarja, da dobiva po osnutku novega zakona minister, pristojen za medije (trenutno je to minister za kulturo), pretirane pristojnosti, kar se vidi na ključnih mestih, po drugi strani pa dobiva velika pooblastila tudi Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK), kar je v nasprotju s smislom evropske direktive o avdiovizualnih medijih, ki naj bi bila povod za novi zakon.
V zakonu je velikokrat poudarjen »javni interes«, v imenu katerega bi odločali o medijih, na primer pri dovoljenju za lastniške koncentracije, vendar je javni interes ideološka kategorija, s katero skušajo interes posameznikov ali določenih (političnih, kapitalskih) skupin predstaviti kot splošni interes.
Ideološki javni interes
Kot dober primer manipulacije s terminom »javni interes« dr. Jelovac podarja določbo v osnutku zakona, s katero so prepovedane koncentracije v medijih, ki »ogrožajo javni interes«, tako da bistveno zmanjšujejo pluralnost medijskega prostora, raznovrstnost medijske ponudbe … O dovolitvi koncentracije bo odločal urad za varstvo konkurence, vendar bo zanj zavezujoče mnenje ministrstva, pristojnega za medije, o tem, ali koncentracija ne ogroža javnega interesa.
Kar štiri od petih članov komisije, ki bo določala javni interes, bo imenoval minister, torej bo šlo za povsem politično odločitev, s katero bodo posegali v ekonomsko svobodo. Tudi člen, po katerem bi imeli novinarji predkupno pravico ob prodaji lastniškega deleža v kapitalu ali premoženju izdajatelja medija, Jelovac označuje kot deklarativno ideološko-politični. Je v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah in z zakonom o delovnih razmerjih, sprašuje se, zakaj zakoni tudi zaposlenim v drugih gospodarskih družbah ne omogočajo takega notranjega odkupa.
Pri tem opozarja, da bi s tako ureditvijo široko odprli vrata novinarjem, ki bodo kot slamnati lastniki sodelovali v novem procesu tajkunizacije v medijih. Določba, po kateri bi lahko novinarji preprečili spremembo vsebinske zasnove medija, če bi jih spremembi na glasovanju nasprotovalo vsaj 75 ali 65 odstotkov, se mu zdi praksa samoupravljanja, s katero želijo preprečiti, da bi lastniki medijev postali ali ostali »normalni«. Nobena »normalna«, torej tržno usmerjena domača ali tuja medijska družba, ne bo kupila medija, kjer bodo novinarji uveljavljali samoupravljanje, to bo storil kvečjemu politično motivirani lastnik.
VEČ V TISKANI IZDAJI