"Vlada je predlog novele zakona o dohodnini pripravila, da bi v Sloveniji začeli ustvarjati več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, kar lahko prispeva h gospodarski rasti in višjim javnofinančnim prihodkom," je članom odbora povedala Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva.
S tem namenom predlog novele zakona prinaša posebno davčno obravnavo dela plače za poslovno uspešnost, spremembo lestvice za odmero dohodnine ter zvišanje dohodkovnega praga za uveljavljanje dodatne splošne olajšave.
V dohodninski lestvici se bo med drugim in tretjim razredom uvedel nov razred s 34-odstotno davčno stopnjo, ki bo veljala za neto letno davčno osnovo v razponu od 20.400 evrov do 48.000 evrov. Najvišje plače (nad 70.907,20 evra letne davčne osnove) bodo še naprej obdavčene s 50 odstotki, je pa predlagano znižanje obdavčitve za tiste, katerih neto letno davčna osnova se giblje med 48.000 evrov in 70.907,20 evra, namreč z 41 na 39 odstotkov.
"Razbremenitev se začne pri bruto plačah poslancev," je izračunal Franc Trček (ZL), Luka Mesec (ZL) pa je dodal, da ta predlog ne prinaša nič pozitivnega, pač pa le še povečuje neenakost, s tem ko razbremenjuje plače tistih, ki imajo že zdaj najvišje prihodke. V ZL so zato predlagali, naj se dohodninska lestvica ne spreminja, a predlog ni dobil zadostne podpore.
Ker imajo zaradi visoke obdavčitve dela visoko strokovno izobraženih zaposlenih številna podjetja velike težave pri iskanju novih kadrov, predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost, kot so božičnice ali 13. plače.
Ta izplačila se bodo do višine 70 odstotkov povprečne plače izvzela iz obdavčitve, se pa bodo od njih še naprej v celoti obračunali prispevki za socialno varnost. NP namreč ni uspela s predlogom, naj ostanejo v celoti neobdavčena, ker - kot je menila Alenka Bratušek (NP) - bi morali "podjetja spodbujati, da v čim višji meri svojim zaposlenim izplačujejo dohodek za poslovno uspešnost, saj to pozitivno vpliva na domačo potrošnjo in tudi delavci so bolj zadovoljni in produktivni".
Predlog novele zakona vsebuje tudi rešitev za tiste v najnižjem dohodkovnem razredu, in sicer se prag za upravičenost do dodatne splošne olajšave zvišuje z veljavnih 10.866,37 evra na 11.166,37 evra.
Spremembe višine splošne olajšave kot tudi dodatne splošne olajšave vlada ni predvidela, si pa želijo njeno zvišanje v NSi. A člani odbora niso podprli njihovega predloga, naj se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, z letom 2018 zviša na 7000 evrov.
V NSi si želijo, da bi zavezance bolj razbremenili, kajti - kot je dejal Jožef Horvat (NSi) - o obravnavanem davčnem paketu ne moremo govoriti kot o davčni reformi, niti mini, ker to preprosto ni. "Ocenjujemo, da tudi ne gre za davčno prestrukturiranje, gre za prekladanje davčnih bremen," je dodal.
"Apetiti so bili večji," je priznala Vraničarjeva, Tilen Božič (SMC) pa je dejal, da je vlada predlog pripravila v skladu z zmožnostmi. "Manevrski prostor je, kakršen pač je," je dejal in dodal, da se davčni primež vendarle do določene mere rahlja, saj bo zaradi predstavljenih sprememb pri dohodnini v proračunu izpada za 106 milijonov evrov.
Za ta znesek bo treba najti vire nekje drugje, saj smo še vedno v fazi konsolidacije javnih financ, je povedala Vraničarjeva. Odbor se bo tako v nadaljevanju seje seznanil s predlogom za zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki na 19 odstotkov.
Davčni paket ne bo pripomogel k okrepitvi gospodarske rasti, je opozorila Bratuškova in tudi Horvat je ugotovil, da ne prinaša nobenih koristi za gospodarstvo. "Vlada navidezno nekaj daje, a po drugi strani jemlje. Res pa je to boljše kot v prvih dveh letih mandata, ko je samo jemala," pa je ocenil Andrej Šircelj (SDS).